Vzroki in znaki lise pri dojenčku

Rojstvo predstavlja za otroka velik izziv, saj se morajo njegovi organi in organski sistemi v marsičem prilagoditi na spremenjeno okolje. Koža popolnoma dozori pri 37 tednih nosečnosti, znojnice začnejo delovati pri 36 tednih. Ob rojstvu je koža mehka in nagubana ter pokrita s plastjo izločkov lojnic in odmrlih celic povrhnjice - kazeozni verniks.

Verniks začne nastajati proti koncu drugega trimesečja nosečnosti in pokriva kožo plodu v zadnjem trimesečju nosečnosti. Služi kot zaščita pred izgubo tekočine in bakterijskimi okužbami, omogoča zakisanje kože, naselitev z normalno bakterijsko floro; je naravni vlažilec kože in je pomemben pri uravnavanju telesne temperature. V prvih 24-36 urah po rojstvu se prične luščenje kože, ki lahko traja nekaj tednov.

Zakaj dojenčkova koža drugačna in bolj občutljiva

Koža novorojenčka je za 40 do celo 60 % tanjša od kože odraslega človeka. Dojenčkova koža hitreje izgublja vodo, saj je zunanja poroženela plast kože tanjša. Podkožno maščevje je nekoliko drugačne sestave kot pri odraslih in je manj odporno proti zelo hladnim zunanjim temperaturam, zato je treba dojenčke dobro zaščititi pred zelo nizkimi zunanjimi temperaturami.

Kemikalije v večji meri prehajajo skozi kožo dojenčkov zaradi slabše kožne bariere kot tudi večjega razmerja med površino kože in telesno težo, zato je nevarnost sistemskih učinkov lokalno nanesenih snovi večja. Pri koži dojenčkov in otrok zadostuje blago umivanje, saj apokrine žleze dišavnice še niso aktivne, hkrati pa zaradi tanjše kože in manjše aktivnosti žlez lojnic hitreje pride do izsušitve kože.

Nenevarne kožne spremembe in pogoste lise pri dojenčku

Neposredno po rojstvu ali v prvih tednih življenja se lahko na koži dojenčka pojavijo različne vrste znamenj in lis. Večina je nenevarnih, vendar je dobro poznati njihove značilnosti in kdaj poiskati zdravniško pomoč.

Štorkljin ugriz (nevus simplex)

Štorkljin ugriz se lahko pojavi na vekah, čelu, zgornji ustnici ali tilniku. Je rožnata lisa, lahko tudi rdeča do modro rdeča, ki lahko do drugega ali tretjega leta izzveni, včasih pa ostane za vedno.

Mongolske pege

Mongolske pege so modrikaste lise, ki se običajno pojavljajo na spodnjem delu hrbta ali zadnjici in izginejo v prvih letih življenja.

Pigmentne pege (nevusi)

Pigmentne pege - rjave ali črne pege - so prisotne že ob rojstvu in se razvijajo z rastjo otroka.

Marmorirana koža (cutis marmorata)

Marmorirana koža je pogostejša v hladnih prostorih, ko se poveča odzivnost telesa na temperaturo. Koža je videti lisasta, a ko otroka ogrejemo, lise izginejo.

Harlekinov znak

Harlekinov znak nastane pri nekaterih novorojenčkih v nekaj dneh po rojstvu, zaradi nezrelega krvnega obtoka, na tisti strani, kjer otrok leži. Koža postane rdeča (ostala je bleda). Po tretjem tednu se znak običajno ne pojavi več.

Toksični eritem

Toksični eritem se lahko pojavi v prvih dneh po rojstvu kot rdečina ali gnojni mehurčki z vnetnim obročem. Pojavijo se po vsem telesu, razen po dlaneh in podplatih, običajno pa jih po dveh dneh ni več.

Bele bunkice (milia)

Bele bunkice (1-2 mm) nastanejo po licu, čelu, bradi, dlesni ali sredini ustnega neba zaradi zapor žlez lojnic. Zdravljenje ni potrebno, saj bunkice spontano izginejo.

Sesalni žulj

Sesalni žulj je mehurček, napolnjen s tekočino na zgornji ustnici, ki kmalu izzveni. Lahko nastane že v maternici zaradi sesanja palca, kazalca ali podlahti, pri večini pa nastane po rojstvu.

Hiperplazija lojnic in neonatalne akne

Hiperplazija lojnic nastane zaradi vpliva materinih androgenih hormonov. Kaže se kot rumeno bele bunkice po nosu, čelu, zgornji ustnici in licih. Neonatalne akne prepoznate kot bunkice, ki lahko postanejo gnojne, pojavijo se na obrazu. Nastanejo pod vplivom androgenih materinih hormonov in izginejo v nekaj tednih.

Seboroični dermatitis (temenica)

Seboroični dermatitis se lahko pojavi po obrazu, čelu in lasišču kot pordeli deli, ki se luščijo oz. je koža pokrita z rumenkastimi luskami. Gre za ponavljajoče se vnetje kože ob genetski nagnjenosti; pri dojenčkih se kaže kot rumenkaste mastne luske na pordeli podlagi na lasišču, obrazu ter v področju pod plenico.

Vaskularne lise in hemangiomi

Hemangiomi so benigne tvorbe iz krvnih žil, ki nastanejo, ko se krvne žile zgoščeno zbirajo na enem mestu. To je najpogostejša vrsta vaskularnih znamenj pri dojenčkih, saj se lahko pojavi pri približno 4-5 % novorojenčkov. Običajno se pojavijo na površini kože kot rdeče ali modrikaste izbokline ali lise. Najpogosteje se razvijejo v prvih tednih življenja in sprva hitro rastejo, nato pa se počasi zmanjšujejo. Večina popolnoma izgine do približno 10. leta starosti.

Druga kožna znamenja vključujejo tudi nevus simplex (štorkljin ugriz), mongolske pege in pigmentne pege. Večina teh znamenj je nenevarna; poiskati zdravniško pomoč je smiselno, če hemangiom krvavi, povzroča bolečino, ovira funkcijo telesa (vid, dihanje, hranjenje) ali nenavadno hitro raste.

Plenični izpuščaj in vnetje pod plenico

Zelo pogosta težava pri dojenčkih je vnetje kože pod plenico. Najpogosteje se pojavlja med 9. in 12. mesecem starosti. Najpogostejši vzrok je iritacija občutljive dojenčkove kože zaradi blata, urina, vlažnega in toplega okolja pod plenico. Pojavi se razmeroma ostro omejena rdečina, ki je manj izrazita v gubah, nato se lahko pojavijo tudi luščenje, ranice in mehurji.

Pri seboroičnem dermatitisu je poleg kože pod plenico navadno prizadeta še koža lasišča, obraza, pazduh in popka. V 75 % primerov, ko vnetje traja tri dni ali več, je lahko vzrok za plenični izpuščaj prekomerni razvoj kvasovke kandide. Dojenčkov imunski sistem morda še ni dovolj močan, da bi nadzoroval rast glivic kvasovk. Z zdravnikom se posvetujte, če dojenčkov plenični izpuščaj ne izgine, če se poslabša ali če simptomi kažejo, da gre za plenični izpuščaj zaradi kandide.

Priporočila pri vnetju pod plenico

• Uporabljajte plenice za enkratno uporabo, saj se vnetje kože redkeje pojavi kot pri pralnih plenicah.
• Na močno vneto vlažno kožo lahko polagamo obkladke s fiziološko raztopino, nato kožo pustimo nepokrito, da se posuši.
• Za zdravljenje in zaščito lahko uporabljamo mazila s cinkovim oksidom.
• Pri umivanju kože pod plenico se priporoča uporaba bombažnih krpic in neagresivne losjone tipa olje v vodi ali olje; vlažilni robčki naj bodo hipoalergeni in brez parfumov.

Kožni izpuščaji, dermatitis in ekcem

»Dermatitis« je širok pojem, ki zajema različne kožne težave, ki razlikujejo po vzrokih in simptomih. Dermatitis pri dojenčku je lahko:

• Atopijski dermatitis (ekcem): najpogostejši, običajno se pojavi kot rdeči, srbeči izpuščaji, še posebej na licih, čelu in okončinah.
• Kontaktni dermatitis: nastane ob stiku kože z dražilno snovjo, povzroča rdečico, srbenje in včasih mehurčke.
• Seboroični dermatitis: običajno se pojavi na lasišču in je manj srbeč kot drugi tipi.
• Plenični dermatitis: posledica vlage in trenja v pleničnem predelu; pogosto je povezan s kandidno okužbo.
• Perioralni dermatitis: manj pogost, pojavi se okoli ust in včasih nosu.

Ekcem pri dojenčkih se običajno kaže kot rdeč, srbeč izpuščaj, ki lahko privede do suhe, luskaste in celo razpokane kože. Pri dojenčkih se ekcem najpogosteje začne na čelu, licih, bradi ali stegnih že nekaj tednov po rojstvu. Pomembno je preprečevati praskanje, ker praskanje poslabša ekcem in lahko privede do okužbe; zlasti ponoči lahko otroku nadenemo rokavice proti praskanju.

Ukrepi za nego in obvladovanje dermatitisa

• Identifikacija in izogibanje sprožilcem: opazujte izdelke, hrano, tkanine, plenice in okoljske dejavnike.
• Nežna nega kože: redna uporaba blagih, brezdišavnih vlažilcev z okluzivnim delovanjem je ključna. Izogibajte se izdelkom na osnovi mešanic olj, ki lahko dolgoročno poslabšajo stanje.
• Prilagojeno kopanje: kopanje naj bo kratko in v mlačni vodi; po kopanju nežno popivnajte kožo, ne drgnite.
• Ustrezna oblačila: mehka oblačila iz naravnih materialov, kot je bombaž.
• Prehrana: včasih lahko na dermatitis vpliva določena hrana; glede možnih alergij se nujno posvetujte s pediatrom ali alergologom.
• Hudi primeri: za hujše primere se posvetujte z zdravnikom; včasih so potrebna zdravila, kot so kortikosteroidne kreme ali antihistaminiki.

Infekcijske bolezni s kožnimi izpuščaji

Pri dojenčkih in malčkih se lahko pojavijo virusne ali bakterijske bolezni, ki povzročajo izpuščaje:

• Norice: značilni so mehurčki, ki se sušijo in tvorijo kraste; zdravljenje je supportivno, pri močnem srbenju lahko zdravnik predpiše zdravilo proti srbenju.
• Škrlatinka: bakterijska bolezen s finimi rdečimi pikami po koži; zdravljenje z antibiotikom (penicilin).
• Peta bolezen: povzroča rdečkast izpuščaj na licih in mrežast izpuščaj po trupu in udih; običajno mine sama.
• Šesta bolezen (roseola infantum): visoka vročina, nato izpuščaj po padcu temperature.
• Impetigo: gnojna okužba, ki jo povzročajo stafilokoki ali streptokoki; zdravljenje z lokalnimi ali sistemskimi antibiotiki glede na obseg.
• Bolezen rok, nog in ust: virusna, povzroča mehurčke v ustni votlini in izpuščaj na dlaneh in podplatih; zdravljenje simptomatsko.

Večina virusnih izpuščajnih bolezni pri otrocih je nenevarna, vendar je treba poiskati zdravniško pomoč, če izpuščaj spremljajo resni simptomi (vročina, oteženo dihanje, omedlevica, močno srbenje, znaki sekundarne okužbe) ali če izpuščaj ne zbledi ob pritisku.

Kdaj obiskati zdravnika

Poiskati zdravniško pomoč je priporočljivo, če:

1. znamnje nenavadno hitro rastejo, krvavijo ali povzročajo bolečino;
2. znamenje ovira funkcijo (vid, dihanje, hranjenje);
3. izpuščaj traja več dni, se ne izboljšuje ali se ponavlja;
4. pojavljajo se znaki okužbe (gnoj, vročina, močno rdeča in boleča koža);
5. otroka dodatno tare splošno slabo počutje, bruhanje, zmedenost ali težavno dihanje.

Veliko rdečih ali modrih lis je popolnoma normalnih in benignih. Če imate vprašanja ali skrbi glede oblike, velikosti ali sprememb, se vedno posvetujte s pediatrom ali dermatologom.

Preprečevanje in vsakodnevna skrb

• Uporabljajte blage, brezdišavne izdelke za umivanje in negovanje.
• Kopanje naj bo kratko in v mlačni vodi; po kopanju kožo samo popivnajte.
• Izogibajte se preveč mastnim mazilom v vročem in vlažnem podnebju, ker lahko zamašijo izvodila znojnic in povzročijo miliarijo.
• Pri izpostavljenosti soncu uporabite zaščito z oblačili in ustreznimi sončnimi kremami; izogibajte se soncu med 10. in 16. uro.
• Redni pediatrični pregledi so pomembni za spremljanje novih ali spreminjajočih se znamenj.

Velika skrb za majhne kože

Koža dojenčkov je občutljiva in zahteva nežno, skrbno nego. Z razumevanjem značilnosti kože, pogostih vzrokov lisi in izpuščajev ter pravočasnim stikom z zdravnikom lahko starši učinkovito skrbijo za zdravje kože svojih otrok.

tags: #lisaj #pri #dojencku