Ljubljanska porodnišnica: Enota za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov

Center intenzivne terapije (CIT) je prostor, ki vsakega, ki vstopi, opomni, kako tenka je meja med življenjem in smrtjo. Predvsem pa prostor, kjer - kot pravijo - življenje dobi novo priložnost. Tam se odvija najtežji boj za preživetje, boj, ki ga vodijo izkušeni zdravniki, medicinske sestre in celotno podporno osebje. Njihova predanost, znanje in neomajna skrb omogočajo, da se številne pretresljive zgodbe najtežje bolnih in poškodovanih končajo srečno.

Vloga Porodnišnice Ljubljana v slovenskem perinatalnem sistemu

Porodnišnica Ljubljana je tudi perinatalni center tretjega nivoja. Posebej se ukvarjajo s spremljanjem in zdravljenjem bolnih nosečnic ter odkrivanjem razvojnih nepravilnosti pri plodu. Obravnavajo in zdravijo rizično bolne nosečnice in porodnice iz vseh slovenskih regij. Že več kot 25 let izvajajo tudi t.i. "transport in utero"; letno sprejmejo okrog 150 nosečnic, ki potrebujejo specializirano porodniško zdravljenje ali pa se pričakuje porod nedonošenčka z zelo nizko porodno težo.

Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike oz. v Porodnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v zahodni Evropi. Odprtje »nove« Porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za varno rojevanje, ustrezno zdravstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov ter humanizacijo poroda.

Struktura in kapacitete porodniškega bloka ter enot za intenzivno nego

V porodnem bloku, ki je »srce« ustanove, imajo 13 porodnih postelj, kjer se vsako leto rodi nekaj manj kot 7000 otrok, od tega kar petina s carskim rezom. Skupaj z mamicami so po porodu premeščeni na enega od oddelkov otročnic, kjer imajo t.i. "rooming-in" sistem, ki pomeni skupno bivanje mamice in novorojenčka od poroda pa vse do odpusta iz porodnišnice.

Prenovljen oddelek za intenzivno nego otročnic in nosečnic ima 7 sob in 21 postelj. 7 postelj je namenjenih intenzivni terapiji, 14 postelj pa intenzivni negi. Oddelek so odprli že pred 30. leti, število sprejemov pa je iz leta v leto naraščalo.

Enota intenzivne nege in terapije novorojenčkov (EINT)

Enota intenzivne nege in terapije novorojenčkov je oddelek, na katerega so še posebej ponosni. Z obilo truda jim je uspelo izboljšati uspehe zdravljenja in preživetja nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar jih uvršča med najboljše v Evropi. Letno tu zdravijo preko 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več življenjskih funkcij.

Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, rojeni po samo 23 ali 24 tednih nosečnosti z ekstremno nizko porodno težo, precej pod 1000 gramov, ki imajo zaradi izrazitega napredka neonatologije veliko možnost preživetja. Ti otroci potrebujejo neprekinjeno dolgotrajno intenzivno zdravljenje in nego v inkubatorjih, dovajanje prehrane preko centralnih žilnih kanalov ter podporo ali nadomeščanje delovanja življenjsko pomembnih organov.

Ključne tehnologije in terapije

V EINT izvajajo zahtevne diagnostike, terapije in zdravljenja, ki izboljšujejo prognozo in kakovost življenja. Inkubator deluje kot nadomestek maternice, prostor, kjer otrok raste in dozoreva, ter pomaga vzdrževati stalno telesno temperaturo. Skozi odprtine lahko zdravniki in sestre negujejo otroka, staršem pa omogočajo prvi stik.

V CIT odraslih uporabljajo tudi najzahtevnejše sodobne metode, vključno z ECMO (zunanja membranska oksigenacija), ki bolnikom z najtežjo obliko odpovedovanja srca ali pljuč omogoča, da se njihova kri črpa iz telesa, nasiči s kisikom in nato vrne nazaj v telo. Podobne visoko specializirane pristope zahtevajo usposobljeno osebje in zadostno opremo tudi v perinatalni intenzivni oskrbi.

Osebje: strokovnost, izkušnje in čustvena obremenitev

Znanje, izkušnje in osebnostne lastnosti so ključ do uspeha. "Človek mora biti rojen za to, da lahko dela na intenzivnem oddelku," poudarja dr. Peter Poredoš. To terja posebnega človeka, malo je ljudi, ki to lahko delajo celo svojo delovno dobo. Še posebej so izpostavljene medicinske sestre, ki so vsak trenutek poleg pacienta, stalno v stiku s svojci.

"Naši bolniki ne morejo nič. Ne morejo povedati, kaj potrebujejo, kaj je z njimi narobe, vse to moramo ugotoviti mi," opisuje vsakdan na oddelku diplomirana medicinska sestra Iza Repe. Pacienti so večinoma v umetni komi, ne komunicirajo, ne morejo se sami premikati ali skrbeti zase. Potrebujejo podporo dihanju, dializo in druge življenjsko pomembne posege.

Diplomirana medicinska sestra Ljubica Lukić, ki na intenzivni terapiji dela že skoraj 39 let, se spominja: "Na začetku niti ne veš, kam greš. Prideš. In seveda je vse, kot bi prišel v neko vesoljsko ladjo." Spremljala je bliskovit napredek intenzivne medicine in se iz leta v leto učila. "Včasih me srečajo ljudje, ki me poznajo vrsto let, in rečejo, Ljubica, prideš iz 12-urnega dežurstva, pa si nasmejana. Jaz sem super. Naredila sem vse, kar sem si zamislila, videla sem nek napredek pri pacientu, to je tisto, kar izpolnjuje."

Tri vogale intenzivne terapije podpirajo medicinske sestre in zdravstveniki. O tem, kako zahtevno je njihovo delo, priča podatek, da vsak od njih na dan lahko skrbi za največ dva bolnika. Delajo v turnusih, 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v najboljšem primeru so prosti dva vikenda na mesec, pogosto samo enega.

Soočanje s smrtjo in veselje ob preživetju

"Treba se je zavedati, da umre ena šestina naših pacientov. To je v evropskem povprečju ali celo boljše. Toda za našo enoto to pomeni, da vsak dan ali vsaka dva dneva umre pacient. Naše osebje je ves čas soočeno s smrtjo," pripoveduje dr. Poredoš. Soočanje z izgubo je neizogiben del dela na intenzivnem oddelku.

Hkrati pa je neprecenljivo veselje ob uspešnem okrevanju. Bolniki se svojega zdravljenja v CIT-u običajno ne spominjajo, o tem jih pripovedujejo svojci. "Ampak te lepe zgodbe, ko vidiš bolnika, ko te pride pogledat, kjer je ležal, ko vidiš, da se ogromno da narediti … Odziv bolnika je tisto, kar te drži pokonci. Vsako sestro, vsakega zdravnika," poudarja Ljubica Lukić.

Podpora dojenju in pobuda za dojenju prijazne neonatalne oddelke

Vzpostavljanje in vzdrževanje tvorbe mleka je izjemno pomembno, da lahko matere dojijo tudi nedonošene in bolne novorojenčke. Dojeni nedonošenčki, v primerjavi s formulo hranjenimi, dobijo značilne prednosti glede na zaščito otroka in izboljšanje razvojnih rezultatov. Zato je razširitev pobude SZO/UNICEF-a za Novorojenčkom prijazne porodnišnice (NPP) pomembna tudi za neonatalne oddelke.

Norveško in Quebeško delovno skupino so ustanovile v Kopenhagnu, marca 2009, zdravstvene strokovnjakinje iz Švedske, Norveške, Danske, Finske in Quebeka, da bi se posvetile razširitvi pobude za NPP na neonatalno oskrbo (Neo-BFHI). Delovna skupina je razvila enotno razširitev NPP na neonatalne oddelke na osnovi dokazov, ekspertnih mnenj in izkušenj pri udejanjanju dobrih praks.

Rezultati ankete v Sloveniji (povzetek)

Strukturiran vprašalnik je bil poslan 17 ustanovam, ki oskrbujejo novorojenčke v Sloveniji; vrnjenih je bilo 13 vprašalnikov (76 %). Iz analize je razvidno, da so odstopanja od principov DPNO največja v intenzivnih enotah. Obe vrsti enot, porodnišnice in neonatalni oddelki, sta najbolj odstopali pri stalnem sobivanju mater in kenguru materini oskrbi.

V preglednici z obsežnejšimi podatki je sedanja skupna povprečna vrzel pri izpolnjevanju zahtev za DPNO 22 % (pri NOIN 48 % in v porodnišnicah 11 %). Pri metodah hranjenja, ko dojenje še ni zadovoljivo vzpostavljeno, v slovenskih zdravstvenih ustanovah tradicionalno prevladuje hranjenje po cuclju iz stekleničke, kar je za vzpostavljanje dojenja manj ugodno.

Priprave, potek in podpora pri porodu v Porodnišnici Ljubljana

Porodnišnica Ljubljana ponuja vrsto možnosti za pripravo in izvedbo poroda, s poudarkom na spoštovanju želja porodnic: preiskave pred napotitvijo v porodno sobo (CTG, UZ po potrebi), zunanje obrate medenične vstave, izobraževanje v materinski šoli in ogled porodnišnice pred porodom. Partner je dobrodošel v porodni sobi, prisotnost pa je plačljiva v skladu z veljavnimi pravili.

Možnosti poroda vključujejo več položajev (leže, sede, kleče, na pručki), gibanje med porodom je dovoljeno, na voljo pa so tudi farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine, vključno z epiduralno analgezijo in inhalacijskimi analgetiki.

Poporodna oskrba in rooming-in

Prvi stik z novorojenčkom: mati dobi novorojenčka na svoj trebuh takoj po porodu, če sta oba zdrava. Dojenje je omogočeno že v porodni sobi. Rooming-in je v celoti zagotovljen 24 ur na dan na oddelku otročnic, kar omogoča nemoten stik in razvoj čustvenega odnosa. Na oddelku intenzivne nege je po porodih z zapleti možen le delni "rooming-in".

Statistika rojstev in klinični podatki

Komunikacija s starši in izobraževanje

Starši so ob pogledu na cevke in aparature okoli otroka sprva prestrašeni, vendar jim prijazno osebje razloži delovanje naprav, kar jih pomiri. Starše spodbujajo, da so čim več časa ob otrocih, omogočajo "kengurujčkanje", pomagajo pri izčrpavanju mleka in nudijo delno sobivanje. Nekateri starši, ki več mesecev preživijo z nedonošenčkom, postanejo pravi strokovnjaki za upravljanje naprav.

Temelj vsake pobude za spodbujanje dojenja v zdravstvenih ustanovah je ustrezno izobraženo in izurjeno osebje. Predlagano je redno izobraževanje na republiški ravni in redni izobraževalni programi v ustanovah za izboljšanje podpore laktaciji in dojenju.

Izzivi in prihodnost

UKC Ljubljana se še vedno sooča s številnimi izzivi, vključno s staro in iztrošeno opremo, pomanjkanjem kadra in dotrajanimi zgradbami. Trenutni začasni prostori za nekatere intenzivne enote ne ustrezajo standardom intenzivnih terapij tretje stopnje, kjer je pričakovano, da so bolniki v samostojnih sobah z neomejenim obiskom svojcev.

Načrti za diagnostično-terapevtski servis (DTS) so bili pripravljeni že pred več kot 20 leti in jih je bilo treba dvakrat posodobiti. Kljub temu, da so bile izvedene prenove posameznih oddelkov in da so rezultati zdravljenja in preživetja nedonošenčkov na visoki ravni, je za nadaljnji razvoj potrebno vlaganje v opremo, ustrezne prostore in kadrovsko okrepitev.

Oddelek za intenzivno nego in terapijo otročnic in nosečnic se bo po predlogu preimenoval v Oddelek za intenzivno perinatalno medicino, kar še dodatno poudarja pomen celostne oskrbe mater in novorojenčkov.

Kako lahko družba podpira nadaljnji razvoj

• Vlaganje v sodobno opremo in dokončanje DTS, da se zagotovi trajna, ustrezno certificirana infrastruktura za intenzivno terapijo.
• Povečanje kadrovskih kapacitet in redno strokovno izobraževanje osebja, posebej na področju neonatologije in podpore dojenju.
• Širjenje in implementacija pristopov NPP/Neo-BFHI na vseh neonatalnih oddelkih, vključno s spodbujanjem sobivanja in kenguru nege.
• Povečana podpora družinam nedonošenčkov, vključno s psihosocialno pomočjo matere in očetu med hospitalizacijo in po odpustu.

Porodnišnica Ljubljana ostaja osrednja slovenska ustanova za perinatalno oskrbo, ki kljub izzivom zagotavlja visoko strokovno raven zdravljenja in nege najranljivejših. Uspehi enote intenzivne nege in terapije novorojenčkov so rezultat znanja, izkušenj in predanosti celotnega tima.

tags: #ljubljanska #porodnisnica #enota #intenzivne #nege #in