Ko se znajdete v vlogi novopečenega starša, hitro ugotovite, da niste pripravljeni na vse nove izzive, ki vas čakajo. Okoli vas zagotovo mrgoli ljudi z različnimi nasveti, vi pa iščete tistega, ki bi ustrezal vam, vašemu stilu vzgoje, vaši družini. Številni tako posežejo po spletu, kjer iščejo odgovore, nasvete in oporo. A med množico informacij je težko izluščiti uporabne od tistih, ki ustvarjajo le še več zmede in skrbi.
Čeprav ste lepo in obširno opisala vaše težave, imam premalo podatkov za pravilno nasvetovanje. Vsekakor je pomembno, da otrok dobi zadosti tekočine, da ne pride do dehidracije. Če je pod kontrolo pediatra, vam ni potrebno obupati. Če otrok vztrajno zavrača večino živil, izgublja težo ali kaže znake prehranske stiske, poiščite strokovno pomoč.
Kako se rodi problem in kaj vse starši poročajo
Najdi forum: Sin je star 13 mesecev. Že od rojstva imava probleme s prehranjevanjem. 2 meseca sem ga dojila, vendar je dojenje vztrajno zavračal. Kos em si ga dala k prsim je jokal in se zvijal. Mislila sem da bo mogoče bolje s stekleničko. Nikakor! Z možem sva izgubljala živce, ko se je isto dogajalo s stekleničko. Piti je hotel samo sok. Da sva ga pripravila do pitja smo imeli prave zabave, pa še tedaj je z muko spil 50-100 ml mleka. Potem je pil mleko samo še v spanju. Zdravniki so naju kregali, vendar drugače ni šlo.
Ob prehodu na gosto hrano je bilo še huje. Otok je premalo pridobival na teži. Si lahko kdo sploh predstavlja moje trpljenje, ko mi je pediatrinja rekla, da ima otrok verjetno nervozo na mene in zato noče jesti! To ne more biti res! saj ni hotel jesti od nikor od domačih. Potem je kar naprej zboleval, ko pa je bil 10 dni v bolnici je začel bolj jest. Ne vem kaj so delali tam, da je jedel. Tudi doma je potem nekaj mesecev kar dobro jedel. Pred 2 mesecema pa so se problemi zopet pojavili. So dnevi, ko poje samo kakšen jogurt in sadež. Res ne vem kaj naj storim. Kakšen nasvet?
Takšne zgodbe se pogosto ponavljajo v izmenjavah mamic na forumih: “Tudi mene zelo skrbi za mojega sinka in sicer tut on noče jesti. take probleme imamo že od malega. odkar smo začeli z gosto hrano, skoraj vedno poje premalo... zaenkrat je zdrav in vse, ima veliko energije ko je pokonci, res pa je da tut pridejo kaki dnevi ko bi samo spal, skrbi pa me tudi da ne bo zbolel ker skoraj nič ne poje, samo mleko.”
Najpogostejši vzroki, ki jih omenjajo starši in strokovnjaki
- Različni apetiti in razvojne stopnje: otroci so zelo različni-medtem, ko nekateri že v porodnišnici jedo po 120 ml, drugi popapajo komaj 30 ml in se to z muko.
- Fiziološki vzroki: bolezen, GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen), alergije ali druge zdravstvene težave lahko vplivajo na vnos hrane in toleranco določenih jedi.
- Čustveni in vedenjski vzroki: dojenčki in malčki hrano pogosto povezujejo s čustvi, iskanjem pozornosti ali reakcijo na stresne situacije (vrtec, spremembe v družini).
- Navade in zgodnja izpostavljenost okusom: otroci, ki so bili pogosto izpostavljeni poznanim okusom, jih iščejo za občutek varnosti; okoli tretjega leta se lahko pojavi neofobija-strah pred novo hrano.
- Način hranjenja: dojeni otroci in otroci na steklenički se lahko drugače navadijo na gosto hrano; nekateri otroci raje jedo iz vašega krožnika kot kašico.
- Prevelika pričakovanja odraslih glede količine: želodec otroka je približno velik kot pest; starši pogosto precenjujejo, koliko naj bi otrok pojedel.
Kdaj ni razloga za skrb
Če je vaš otrok zdrav, živahen in se lepo razvija, potem je verjetno primerno prehranjen. Pomembno je, da otroku zaupate, saj ima prirojeno sposobnost izbire prave hrane v pravi količini - pazimo le, da je ponudba hrane na mizi zdrava in uravnotežena.
Praktični nasveti iz izkušenj staršev (preizkušeno na forumih)
- Bodite potrpežljivi in prilagajajte ponudbo: "Poskusila bom po njegovem. Itak je vseeno ali borbe za mizo ali ne - poje isto. Hvala."
- Opazujte, kaj otrok resno je: "Pri nas je jedel vanilijeve jogurte z več maščobe, kasneje sem ugotovila, da ima najraje juhe in enolončnice in sem mu vsak dan začela kuhati juhe. In je jedel."
- Povečajte energijsko gostoto obrokov: "V hrano (tistih nekaj žličk) zamešam vse živo od sirčkov ali sladke ali kisle smetane, masla, olja, itd. samo da je hrana čimbolj kalorična."
- Redni obroki in odstranjevanje vmesnih prigrizkov: "Določite stalne termine obrokov in se izogibajte ostalim vmesnim prigrizkom, tudi če otrok zadnjega obroka ni pojedel."
- Nekaj majhnih trikov za motivacijo: hrana naj bo zabavna in privlačna (oblike, obrazi iz hrane, hrana, ki jo otrok lahko drži v roki). "Se ste kdaj tudi vi smejali kakšni mamici, ki pico obloži tako, da zgleda kot obraz? Verjemite, da to v večini primerov deluje."
- Ne uporabljajte hrane kot kazen ali nagrado: "Hrane ne uporabljajte kot nagrado ali kazen. Tako se idealizira nezdrava hrana, zdrava pa se razvrednoti."
- Potrebna je doslednost odraslih: "Temeljna osnova pri vzpostavljanju zdravih prehranjevalnih navad ... je zavedanje, da so zgolj in samo oni tisti, ki odločajo o tem, kaj, kdaj in kako bodo ponudili otroku za jesti. Otrokova odločitev pa je, ali in koliko bo pojedel."
- Postopno uvajanje novih okusov in vztrajanje: malček mora včasih poskusiti novo hrano kar od pet- do desetkrat, preden jo sprejme.
- Vključite otroka v pripravo hrane: otroci radi pomagajo v kuhinji in so bolj pripravljeni jesti jedi, pri katerih so sodelovali.
Kako ukrepati korak za korakom, če otrok noče jesti in joče
- Preverite zdravje: če otrok izgublja težo, je letargičen ali dehidriran, poiščite takojšnjo zdravniško pomoč. Če je otrok pod spremljanjem pediatra, sledite navodilom strokovnjakov.
- Uredite rutino obrokov in omejite prigrizke: določite tri glavne obroke in dve malici, brez vmesnih preskakovanih prigrizkov.
- Ponudite raznoliko, energijsko gostejšo hrano: če otrok je malo, pripravite manjše porcije, vendar bolj kalorične - dodajte maslo, sir, polnomastne jogurte, olja.
- Ne silite in ne nagrajujte z nezdravo hrano: umaknite prazen krožnik brez dramatike in brez nadomestnih obrokov.
- Bodite zgled in vstopite v igro: hrana naj bo prijetna, včasih zabavna (obrazki, različne oblike), otrok naj sodeluje pri pripravi.
- Vzpodbujajte, ne pritiskajte: pohvalite poskus, ne količino. Postopoma uvajajte spremembe.
- Vodenje dnevnika hranjenja: zabeležite vse, kar otrok poje, da dobite realno sliko in lahko ocenite, če res primanjkuje hranil.
- Če se stanje ne izboljša, poiščite strokovno oceno: nutricionist, gastroenterolog ali razvojni strokovnjak lahko pomagajo diagnosticirati skrite težave (alergije, GERB, motnje hranjenja).
Ko se starši počutijo izčrpani - praktični opomniki
- Ne primerjajte otroka z drugimi: "Otroci so zelo različni in medtem, ko nekateri že v porodnišnici pojedo veliko, drugi komaj toliko."
- Ne krivite sebe: mnoge mamice so delile, da so obupane, a so postopoma našle način, ki deluje za njihovo družino.
- Skrbite za tekočino: poskrbite, da otrok pije dovolj, da ne pride do dehidracije.
- Bodite dosledni, a prijazni: odrasli določajo pravila, otrok pa izbiro, koliko bo pojedel.
- Poiščite podporo: forumi, skupine, programi za starše (npr. video nasveti in praktični vodiči) so lahko v veliko pomoč in sprostijo dvome.
Kdaj poklicati strokovnjaka
- Če otrok izgublja težo oziroma ne pridobiva v skladu s priporočili pediatra.
- Če kaže znake dehidracije ali resne bolezni.
- Če zavračanje hrane traja dlje časa in vpliva na otrokovo energijo, razvoj ali počutje.
- Če obstaja sum alergije, intolerance, GERB-a ali druge organske težave (potrebne so preiskave kot so alergijski testi, gastroenterološke preiskave).
Starševstvo prinaša tudi mešane občutke zadovoljstva in skrbi. Pomembno je, da ste dosledni, opazujete svojega otroka, ohranite rutino in poiščete strokovno pomoč, kadar je to potrebno. V mnogih primerih se situacija z vztrajanjem in premišljenimi ukrepi izboljša - včasih otrok preprosto preraste težko obdobje ali začne več jesti, ko zraste do nove faze razvoja.
Koristne kratke smernice za vsak dan
- Ponudite tri obroke in dve malici - brez stalnih prigrizkov med obroki.
- Hrana naj bo privlačna, na izbiro vsaj dve zdravi možnosti.
- Ne silite, ne nagrajujte s sladkarijami; pohvalite poskus.
- Vodi dnevnik hranjenja, če je otrok neješč; poiščite nasvet pediatra, če so rezultati zaskrbljujoči.
Vso srečo z vašim nadobudnežem - vztrajnost, prijaznost in strokovna podpora po potrebi običajno prinesejo napredek.