ZAČNEMO, KO JE PRIPRAVLJEN DOJENČEK. Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem obroku, čedalje manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok …
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna in nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil. Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nekaj dni po prvi jedi ponudimo dojenčku drugo jed; če gre vse dobro, čez tri do štiri dni ponudimo tretjo in tako dalje.
Najprimernejši način uvajanja in časovni okvir
Zgodnje jutro: zjutraj lahko dojenčka še vedno nahranite z materinim mlekom ali mlečno formulo. Podojite svojega dojenčka, ali mu ponudite nadaljevalno mlečno formulo HiPP 2. Nadaljevalna mlečna formula je prilagojena posebnim zahtevam starejših dojenčkov. Zagotavlja jim vsa pomembna hranila, ki jih potrebujejo poleg goste hrane. Od 8. meseca dalje se vaš dojenček lahko začne učiti, pitja mleka iz skodelice. Kasnejše jutro: skozi dopoldan lahko nadaljujete z dojenjem ali hranjenjem z nadaljevalno mlečno formulo HiPP 2. Čas kosila: od 8. meseca dalje, lahko vašemu dojenčku ponudite obrok primeren za 8. mesec. Ti obroki vsebujejo nežne, male koščke, ki spodbujajo otroka k učenju žvečenja. Učenje žvečenja je pomembno za otrokov razvoj in za učenje govora.
Za to starostno skupino so porcije že večje, ker vaš otrok zdaj potrebuje več hrane, da se nasiti. Popoldan: za popoldansko malico je idealna žitno-sadna kašica. Nove vrste zelenjave ponujajo nove okuse. Kašico lahko zmešate tudi sami, tako da uporabite HiPP ekološko žitno kašico in HiPP sadje. Navodila za pripravo takšne kašice najdete na deklaraciji za HiPP ekološko žitno kašico. Za spremembo lahko otroku popoldan ponudite tudi HiPP sadje in jogurt. Za prve grickalice primerne po 8. mesecu nudi HiPP paleto različnih prigrizkov kot so HiPP Keksi za dojenčka, HiPP Riževi vaflji ali HiPP Otroški proseni hrustljavčki. Ti izdelki so idealna dopolnitev med obroki in hkrati spodbujajo žvečenje in razvoj grizalnih mišic. Tekočina: najkasneje pri tretjem obroku goste hrane, morate malčku ponuditi tudi nekaj za piti - ob vsakem obroku goste hrane.
Vsebinski nasveti: količine, porcije in postopek
- Kozarčke od 8. meseca dalje ponujamo v takšni količini, kot je primerna za en obrok za dojenčka in ki ga večina dojenčkov poje. Vseeno so dojenčki, ki pojejo nekoliko več in tisti, ki so siti že preden izpraznijo cel kozarček. Povsem normalno je, da bo apetit vašega dojenčka precej variiral.
- Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
- Med 8. mesecem in 9. mesecem uvajamo tudi gluten (pšenica, oves …) v majhnih količinah ter postopno povečujemo obroke, da otroku omogočimo prilagajanje na nova hranila.
Priprava hrane in osnovni nasveti
Pri uvajanju goste hrane je priporočljivo uporabljati svežo zelenjavo, po možnosti lokalno, vendar je dopuščena tudi zamrznjena. Sol in dodani sladkorji naj ostanejo izven kašic. Uvajanje mora biti zabavno in postopno; v primeru kakršnih koli težav se obrnite na pediatra ali svetovalca za dojenje. Naj bo hranjenje prijeten družinski dogodek, ki otroku omogoča spoznavanje okusov, vonjev, videza in otipa posameznega živila.
Namesto izraza mlečna formula lahko naletite tudi na izraze mlečni pripravki ali nadomestek materinega mleka. Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane.
Uvajanje posameznih skupin živil po mesecih
- Od 4. do 6. meseca: riž, koruza, ajda; zelenjava: korenček, krompir, bučke; sadje: jabolko, hruška, banana; brez glutena.
- Od 6. do 7. meseca: žita z glutenom sprejemljiva v majhnih količinah; meso postane pomemben vir železa; ribe naj bodo bele in manjše, brez kosti; jajčni rumenjak po šestem mesecu; sadje široko (ne citrusi ali jagodičevje v zgodnjem obdobju).
- Po 9. mesecu: kruh, mlečni izdelki, jajčni beljak postopoma po 12. mesecu; morske hrane po že uvedenih smernicah.
Spodbujevalci zaupanja in vedenjske smernice
Kako naj otroku ponudite novo hrano: začnite z manjšo količino, en žličke ali več, in počasi povečujte. Ko dojenček sprejme prvo živilo, dodajte drugo. Ne sili otroka in vedno omogočite, da sam izbere tempo hranjenja. Vztrajajte pri ponujanju zelenjave vsaj 8-11-krat, da dosežete več kot 70 % sprejemanja novega okusa. Ob težavah se posvetujte z zdravnikom ali svetovalko za dojenje. Naj bo uvajanje zabavno in brez stresa, kar bo prispevalo k zdravemu razvoju zobe, govora in motorike.
Praktični teden po teden: okvir uvajanja
- 4-6 mesecev: začnemo z zelenjavnimi kašicami, nato prelázimo na zelenjavno-krompirjevo kašo. Uvajamo brez glutena.
- 6-7 mesecev: uvedemo beljakovine (meso), ribe, žita z glutenom v manjših količinah, sadje in mlečne kašice brez glutena.
- 8-10 mesecev: postopoma uvajamo kruh, bolj kompleksne obroke, meso in zelenjavo v kombinacijah z žitnimi kašicami.
- 11-12 meseci in naprej: prehod na družinsko prehrano, zajtrke, kosila in večerje s svežo hrano, mlečni izdelki, jajca in meso v primernih količinah glede na razvoj otroka.