Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem in povzroča demielinizacijo aksona v osrednjem živčevju. Natančen vzrok bolezni še ni znan, vplivajo pa tako genetski kot negenetski dejavniki.
Ali lahko ženska z MS zanosí?
Multipla skleroza ne bi smela vplivati na sposobnost ženske, da zanosi. Kar zadeva plodnost, so težave s plodnostjo žensk z multiplo sklerozo primerljive z zdravimi ženskami. Po podatkih iz literature imajo tako ženske z MS kot brez te bolezni podobno tveganje, da spontano splavijo, da rodijo mrtvega otroka ali da ima otrok prirojene nepravilnosti.
Vendar pa ima približno ena od desetih žensk z MS težave z zanositvijo ali ohranitvijo nosečnosti, so navedli v farmacevtski družbi Merck. Pri nekaterih ženskah z MS se pojavi zmanjšana ovarijska rezerva, kar pomeni, da imajo lahko manj foliklov v jajčnikih in s tem krajšje reproduktivno obdobje.
Dednost in dolgoročno tveganje za otroka
MS ni klasično dedna bolezen; tveganje za nastanek MS pri otroku zdravih staršev je le 0,2-odstotno. Če ima eden od staršev MS, je tveganje za razvoj MS pri otroku okoli 3- do 5-odstotno, če pa imata MS oba starša, je tveganje lahko do 30-odstotno.
Načrtovanje nosečnosti in sodelovanje z zdravniki
Bolnica z multiplo sklerozo mora načrtovanje nosečnosti voditi skupaj s svojim nevrologom in ginekologom, ki bosta pregledala celotno zdravstveno dokumentacijo in posebno pozornost namenila zdravilom, ki jih jemlje bolnica z MS. Pred zanositvijo je priporočljivo, da se bolnica odloči za načrtovanje nosečnosti takrat, ko je bolezen stabilna in nima zagonov ter je vsaj leto dni na učinkoviti terapiji, ki upočasnjuje potek bolezni.
Če ima ženska blago do zmerno MS z zagoni, bo nevrolog morda svetoval, da v času, ko želi zanositi, preneha jemanje zdravila za MS, nadaljuje pa opazovanje in spremljanje bolezni. Nekatera zdravila pa lahko jemlje brez prekinitve; zadržkov ni, kadar bolnica prejema zdravila prvega reda, kot so glatiramer acetat in interferoni beta (IFN-beta), in zdravljenje s temi se lahko nadaljuje tudi med nosečnostjo.
Vpliv zdravil in možnost zdravljenja med nosečnostjo in dojenjem
Do pred kratkim se je zdravljenje bolezni v času, ko ženska poskuša zanositi, prekinilo, kar je pogosto pomenilo, da je bila ženska dlje časa brez terapije. Po novem pa lahko tudi nosečnice zdravijo z zdravili prvega reda, interferoni beta, in zdravljenje se lahko nadaljuje tudi med dojenjem; njihovo predpisovanje je bilo odobreno na osnovi izsledkov študije, ki je uporabila podatke iz resničnega življenja (real world data).
Za nekatere druge oblike zdravljenja, zlasti agresivnejša zdravila, velja, da jih med nosečnostjo ni priporočljivo uporabljati, zato je smiselno z njimi ravnati ob načrtovanju družine. Če zdravilo ne smejo jemati, ga lahko zdravnik predpiše zamenjavo ali svetuje prekinitve z nadaljnjim spremljanjem bolezni.
Tveganje za poslabšanje bolezni med nosečnostjo in po porodu
Ugotovljeno je, da se med nosečnostjo zmanjša število zagonov bolezni; ta upad je najizrazitejši v zadnjem trimesečju. Verjetnost za ponovni zagon bolezni pa se močno poveča zlasti v prvih treh mesecih po porodu. Vzrok je v spremenjenem imunskem odgovoru in hormonskih spremembah; zarodek s posteljico sprošča citokine, ki aktivirajo celice Th2, kar zmanjša vnetni odziv, pomemben so tudi hormoni (prostaglandin, progesteron, estrogen).
Pri veliki večini bolnic z multiplo sklerozo poteka nosečnost brez zapletov. Med nosečnostjo se lahko nekoliko poslabšajo nekateri simptomi bolezni, kot so utrudljivost, spastičnost in motnje mokrenja. Pri bolnicah z že prisotnimi motnjami mokrenja so pogostejši uroinfekti in potreba po samokateterizaciji se poveča.
Porod in anestezija
Bolnica z multiplo sklerozo lahko rodi po naravni poti; odločitev o načinu poroda je v rokah porodničarja. Pri porodu po naravni poti večkrat potrebujejo pomoč z vakuumom v primerjavi z zdravimi ženskami, prejmejo lahko anestezijo in/ali epiduralno anestezijo. Različne oblike lokalne anestezije ne predstavljajo pri bolnicah z MS nobene ovire; pri tem lahko spinalna anestezija celo zmanjša krče v nogah in olajša porod v iztisni fazi.
Dojenje
Dojenje ne poslabša multiple skleroze. Velika večina bolnic v času dojenja ne prejema nobene terapije; odločamo se glede na potek bolezni: če je ta zelo aktivna, s terapijo začnemo takoj po porodu, kar pa pomeni, da bolnica verjetno ne bo dojila. Nekatere bolnice želijo dojiti čim dlje in zato zavračajo kortikosteroide ali druge terapije takoj po porodu.
Praktične izkušnje mater z MS
Na forumih in v osebnih zgodbah ženske z MS poročajo, da so bile nosečnosti pogosto potekale normalno in brez zapletov, nekateri simptomi MS so se med nosečnostjo celo izboljšali ali izginili. Večina poročil navaja, da so se težave pojavile po porodu: simptomi so se okrepili nekje tri do štiri dni po njem ali v prvih mesecih po porodu, pojavile so se težave kot so tresenje udov ob naporu, mravljinci, težave z vidom ali pogostejše zagonke bolezni.
Nekatere ženske poročajo, da so imele prve mesece po porodu povišano aktivnost bolezni in so potrebovale infuzije ali kortikosteroide, a so se težave sčasoma umirile. Spet druge so poročale, da so lahko dojile približno šest mesecev, nato pa nadaljevale zdravljenje. Iz izkušenj izhaja, da je doživljanje obdobja po porodu zelo individualno in je odvisno od poteka bolezni, podpore partnerja in družine ter zdravniškega pristopa.
Psihološki in družbeni vidiki
Odločitev za otroka pri ženskah z MS pogosto vključuje tehtanje čustvenih, praktičnih in zdravstvenih vidikov: partner, socialna podpora, finančna situacija, pričakovanja glede lastne funkcionalnosti v prihodnjih letih. Nekatere ženske menijo, da jih bolezen ne bi smela odvrniti od materinstva; druge poudarjajo, da je za odločitev pomembno, da so določene življenjske stvari urejene in da imajo partnerja, na katerega se lahko 100 % zanesejo.
Iz osebnih zgodb se kaže tudi, da so družinska podpora, partner in prijatelji ključni za prilagoditev na bolezen in življenje z otrokom. Nekatere ženske so po začetnih težavah uspele doseči visoko funkcionalnost, vključevati otroke v vsakdanje življenje in se ponovno vključiti v delovne ali družinske obveznosti.
Ko razmišljamo o neplodnosti in biomedicinski pomoči
Če par, ki si neuspešno želi otroka, obišče ambulanto za zdravljenje neplodnosti, se postavi vprašanje, ali je MS vzrok za neplodnost ali le za zmanjševanje ovarijske rezerve. MS sama po sebi po vsej verjetnosti ne povzroča neplodnosti; če pa ženska jemlje zdravila, ki jih v času načrtovanja družine ne sme jemati, lahko začasno preneha z zdravili in nadaljuje zdravljenje, ko partnerica zanosi.
V primeru zaznane nizke ovarijske rezerve ali nevarnosti prezgodnje odpovedi jajčnikov je smiselno razmišljati o zamrznitvi jajčec ali zarodkov, če ženska še nima partnerja ali če želi kadarkoli v prihodnosti zanositi.
Vloga sodobne medicine in pomen individualnega pristopa
Sodobna medicina ponuja številne možnosti za obvladovanje multiple skleroze in omogoča ženskam z MS boljše možnosti za načrtovanje nosečnosti. Z razvojem zdravil se je spreminjal tudi pristop k zdravljenju (eskalacijsko in indukcijsko zdravljenje). Zgodnje prepoznavanje bolezni in zgodnje zdravljenje sta ključna.
Pri zdravljenju je pomemben individualni pristop: upoštevamo klinične znake in simptome (število zagonov bolezni, klinična slika zagona, okrevanje po zagonu), spremembe na slikanju z magnetno resonanco, morebitne pridružene bolezni ter tudi želje in pričakovanja bolnice.
Priporočila za ženske z MS, ki želijo zanositi
- Načrtujte nosečnost v obdobju stabilne bolezni brez zagonov in ob posvetu z nevrologom ter ginekologom.
- Preglejte vsa zdravila in po potrebi prilagodite terapijo v sodelovanju z zdravnikom.
- Upoštevajte možnost povečane aktivnosti bolezni v prvih treh mesecih po porodu in načrtujte spremljanje ter podporo v tem obdobju.
- Razmislite o shranjevanju reproduktivnega materiala, če obstaja tveganje zmanjšane ovarijske rezerve ali če se načrtuje agresivno zdravljenje v prihodnosti.
- Zagotovite socialno podporo: partnerja, družino ali storitve pomoči na domu za prve mesece po porodu.
- Če je bolezen aktivna po porodu, se posvetujte o zgodnjem začetku ali nadaljevanju terapije, ob razumljivi odločitvi glede dojenja.
Primerjava tveganj in pogostih skrbi
| Vprašanje | Podatki / priporočilo |
|---|---|
| Ali nosečnost poveča tveganje za MS? | Nosečnost ne predstavlja povišanega tveganja; v nosečnosti se število zagonov zmanjša. |
| Tveganje za zagon po porodu | Največje v prvih treh mesecih po porodu; spremljanje in načrt obnavljanja terapije sta pomembna. |
| Dednost | Tveganje za otrokovo MS: 0,2 % (oba starša zdrava), 3-5 % (eden od staršev ima MS), do 30 % (oba starša imata MS). |
| Dojenje | Ne poslabša MS; odločitev o zdravljenju med dojenjem temelji na aktivnosti bolezni. |
Multipla skleroza v nosečnosti običajno ne povzroča večjih zapletov, vendar sta temeljita informiranost in sodelovanje s strokovnjaki ključna. Pri odločitvi za otroka je pomembno upoštevanje poteka bolezni, možnosti zdravljenja, ohranitve plodnosti in socialne podpore.