Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je ključni pokazatelj zdravja in dobrega počutja prebivalstva. Ker si evropske države delijo primerljive življenjske standarde in na splošno dobro razvite sisteme zdravstvenega varstva, vendar so zelo različne v svojih zdravstvenih politikah in praksah, lahko preučevanje razlik v perinatalnih kazalnikih osvetli politike in prakse, ki preprečujejo zdravstvena tveganja in optimizirajo zdravje staršev in dojenčkov.
Euro-Peristat: evropski okvir za primerjavo perinatalnih podatkov
Z dnem 15.11.2022 je bilo objavljeno evropsko poročilo o perinatalnem zdravju v letih 2015 do 2019. Gre za peto tovrstno poročilo zapored (predhodno je bilo za leto 2015), pripravljeno v okviru projekta Euro-Peristat. Projekt Euro-Peristat je bil ustanovljen z namenom, da se zberejo podatki o perinatalnem zdravju za vse evropske države ter pripravijo v obliki, ki omogoča primerjanje rezultatov različnih nacionalnih statistik.
Za izdelavo poročila je podatke iz svojih nacionalnih statističnih sistemov posredovalo več kot 100 sodelujočih članov iz vseh 27 držav članic EU ter Islandije, Norveške, Švice in Združenega Kraljestva. Euro-Peristat usklajuje Inserm, francoski nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave. Euro-Peristat je določil niz 10 ključnih in 20 priporočenih kazalcev.
15.11.2022 objavljeno poročilo predstavlja podatke za devet od desetih ključnih kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje perinatalnega zdravja v Evropi (mrtvorojenost, umrljivost novorojenčkov, umrljivost dojenčkov, porodna teža, višina nosečnosti ob porodu, večplodne nosečnosti, starost mater, pariteta - število predhodnih porodov in način poroda) za obdobje od leta 2015 do 2019. V tokratnem poročilu niso zajeti podatki o maternalni umrljivosti, saj je zaradi redkosti maternalnih smrti te podatke težko analizirati in primerjati.
Položaj Slovenije v evropskem poročilu
Iz Slovenije, ki ima že od leta 1987 zelo dober nacionalni sistem za zbiranje perinatalnih rezultatov (NPIS), sta sodelovala informatik dr. Ivan Verdenik, dipl. ing. elektro in izr. prof. Miha Lučovnik, specialist ginekologije in porodništva, ki je letos zamenjal dosedanjo slovensko predstavnico v Euro-Peristat projektu izr. prof. Euro-Peristat usklajuje Inserm, francoski nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave.
Stopnja mrtvorojenosti se je med državami zelo razlikovala (od 1,8 do 4,7 na 1000 porodov). Slovenija je za Estonijo država z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti v Evropi (2,0 na 1000 porodov). Tudi stopnja neonatalne umrljivosti (umrljivost novorojenčkov v prvih 28 dneh po rojstvu) se je med državami zelo razlikovala (od 0,5 do 4,3 na 1000 živorojenih otrok). Slovenija ostaja med državami z najnižjo stopnjo neonatalne umrljivosti v Evropi (0,7 na 1000 živorojenih otrok).
Podatke o umrljivosti dojenčkov (umrljivost v prvem letu po rojstvu) je v Euro-Peristat prispevalo le 18 od 31 držav. Slovenija teh podatkov ni prispevala, saj podatkov iz Perinatalnega Sistema Republike Slovenije ne povezujemo rutinsko s bazami podatkov o umrljivosti ali drugimi bazami podatkov.
Ključni perinatalni trendi in kazalci
Med evropskimi državami ostajajo pomembne razlike v deležih prezgodnjih porodov (5,3-11,3%) in novorojenčkov z nizko porodno težo (pod 2500 gramov) (4,0-10,1%). Slovenija ostaja med državami z nižjo incidenco prezgodnjega poroda (7,2%) in nizke porodne teže (5,9%). V zadnjem obdobju (2015-2019) sta se v Sloveniji zmanjšala tako delež prezgodnjih porodov kot novorojenčkov z nizko porodno težo.
Delež večplodnih nosečnosti v Evropi upada, najverjetneje zaradi vse pogostejšega prenosa enega samega zarodka v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tudi v Sloveniji se je pojavnost večpodnih nosečnosti zmanjšala (iz 2,0 na 1,8 na 1000 živorojenih otrok).
Starost nosečnic v Evropi še naprej narašča. V obdobju med 2015 in 2019 je bilo 22,3% nosečnic v Sloveniji starejših od 35 let, 3,9% pa starejših od 40 let. V številnih državah (npr. Italija, Španija, Portugalska, Luksemburg in Irska) so ti deleži že nad 30% (> 35 let). V Evropi prav tako pada delež prvorodnic. Slovenija s 46,7% sodi v evropsko povprečje.
Delež porodov s carskim rezom je bil v Evropi med 2015 in 2019 26,0%, delež operativno dokončanih vaginalnih porodov (z vakuumsko ekstrakcijo ali porodniškimi kleščami) pa 6,1%. Slovenija še vedno z 21,9% carskih rezov in 2,8% vakuumskih porodov sodi med države z nižjim deležem operativnih porodov.
Perinatalni informacijski sistem RS (PIS RS)
Podatke o porodnicah in novorojenčkih v Sloveniji zbiramo v Perinatalni informacijski sistem RS (PIS RS) od leta 1986. PIS RS je bil zasnovan z namenom zmanjšati perinatalno obolevnost in umrljivost. V obdobju od leta 1986 do 1992 so začeli v okviru raziskovalnega projekta razvijati sodoben informacijski sistem za spremljanje perinatalnega varstva, v katerega se je leta 1987 vključilo vseh 14 porodnišnic.
Leta 1993 je Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (PIS RS) postal zdravstveni register rojstev in porodov v državi, ker je nadomestil prejšnjo Prijavo poroda. Leta 2002 smo podatkovno zbirko integrirali v zdravstveni informacijski sistem bolnišničnih obravnav, pri čemer pa je osnovna zbirka ohranila lastnosti registra rojstev in porodov, ne glede na mesto ali način dogodka.
Vir podatkov o porodnicah in novorojenčkih sta obrazca »Porodni zapisnik« (DZS obrazec 8,172) in »Novorojenček« (DZS obrazec 8,173). Zbirka je opredeljena v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ; Uradni list RS, št. 65/2000).
V Perinatalni informacijski sistem RS se poročajo vsi živorojeni, ne glede na porodno težo, in mrtvorojeni s porodno težo 500 gramov in več ALI gestacijsko starostjo 22 tednov in več. Izjema so prijave mrtvorojenih plodov multiplih nosečnosti, kjer med rojstva uvrstimo vse otroke, v kolikor vsaj en izpolnjuje kriterije.
Za izračune stopenj umrljivosti (zgodnja in pozna neonatalna umrljivost, perinatalna umrljivost) uporabljamo podatke iz podatkovne zbirke umrlih, ker PIS RS ne zajema smrti novorojencev po odpustu iz porodnišnice. PIS RS je učinkovit, enostaven in hiter za zbiranje natančnih podatkov za celotno populacijo porodnic in novorojenčkov v državi. V podatkovni zbirki podatkov so zabeležena rojstva v porodnišnicah in doma, s strokovno pomočjo in brez nje, na enoten način.
Metodološka navodila za PIS RS se redno posodabljajo (ver. 1.5 naprej do ver. 3.0), kar zagotavlja uskladitev z mednarodnimi standardi in izboljšano kakovost podatkov.
Dojenje v Sloveniji: statistika in trendi
Dojenje predstavlja enega temeljnih stebrov zdravega otroštva in predstavlja pomemben vidik javnega zdravja. V Sloveniji, kot tudi po svetu, se zavedanje o pomenu dojenja povečuje, kar potrjujejo tudi aktivnosti ob Svetovnem tednu dojenja, ki ga med 1. in 7. avgustom obeležujemo v sklopu prizadevanj Svetovne zveze za dojenje (WABA).
Nacionalni perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (PIS RS) predstavlja ključen vir podatkov o dojenju ob odpustu iz porodnišnice. Ti podatki kažejo, da se večina mater v Sloveniji odloči za dojenje, pri čemer je ob odpustu iz porodnišnice delež doječih mater izjemno visok (96,6 % v letu 2019, kar vključuje polno in delno dojenje).
Nedavno zaključena raziskava »SI.Menu 2017/18«, ki je potekala v okviru evropskega programa EU Menu, je namenila posebno pozornost prehrani dojenčkov in malčkov od prvih začetkov do uvajanja hrane in prehoda na družinsko prehrano. Preliminarni podatki iz te raziskave potrjujejo, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov v prvih dneh življenja začne z dojenjem. Zanimivo je, da bolj pogosto z dojenjem pričnejo matere z višjo izobrazbo v primerjavi z materami z nižjo izobrazbo. S starostjo dojenčka pa dojenje postopoma upada.
Kljub temu pa redni podatki o dojenju po odpustu iz porodnišnice zaenkrat še niso sistematično zbrani. Dojenje se sicer beleži v zdravstvenih kartonih dojenčkov ob rednih preventivnih pregledih, vendar celovitega nacionalnega spremljanja ni. V prihodnosti bi bilo smiselno razširiti zbiranje podatkov o dojenju tudi po obdobju prvega meseca po porodu, da bi lahko bolje razumeli in podprli dolgoročno uspešnost dojenja.
Podpora materam pri dojenju
Raziskave in izkušnje mater v Sloveniji kažejo, da je največja pomoč pri dojenju pogosto deležna s strani drugih, že izkušenih mater - prijateljic, sostanovalk v porodnišnici, ali lastnih mater. Pomembno vlogo imajo tudi priročniki in revije z nasveti. Vendar pa se matere pogosto soočajo z dvomi in težavami, pri čemer potrebujejo več učinkovite in pravočasne pomoči.
To vključuje konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja, pa tudi preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, prilagojene njihovi specifični situaciji. Da bi doječe matere dobile potrebno podporo, je ključnega pomena krepitev svetovalnih storitev strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje tako v zdravstvenem sistemu kot tudi zunaj njega. Hkrati je nujno izboljšati znanje o laktaciji in dojenju pri vseh zdravstvenih strokovnjakih, ki sodelujejo z družinami z dojenčki.
Pomembno je tudi aktivno razgrajevanje predsodkov in napačnih prepričanj o dojenju, ki lahko povzročajo dvome pri materah, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo o domnevni "vodenosti" materinega mleka ali o škodljivosti dojenja starejših otrok za njihov razvoj.
Pomen podpornih skupin
Podporne skupine za dojenje predstavljajo dragocen vir podpore in pomoči materam in družinam, ki želijo dojiti svoje otroke. Udeležba na srečanjih teh skupin omogoča dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju, izmenjavo izkušenj z drugimi materami, kar je lahko pomirjujoče in koristno. V sodobnem času, ko so posamezniki pogosto izolirani, predstavljajo podporne skupine tudi pomembno možnost za druženje.
Raziskave kažejo, da matere največkrat za podporne skupine izvedo v porodnišnici, kar nakazuje, da osebje v porodnišnicah aktivno udejanjajo vsebino »Desetih korakov do uspešnega dojenja«. Vendar pa je presenetljivo, da patronažne medicinske sestre, ki so ključne pri podpori po odpustu, v raziskavah pogosto niso navedene kot vir informacij o podpornih skupinah.
Matere, ki obiskujejo podporne skupine, so z obravnavo in delom v skupini zadovoljne, še posebej pa cenijo strokovno usposobljenost vodje skupine in pozitivno ter sproščeno vzdušje na srečanjih. Kljub temu se matere pogosto srečujejo z nasprotujočimi si navodili glede dojenja in uvajanja goste hrane, celo s strani zdravstvenih delavcev. Zato je ključnega pomena, da so vodje podpornih skupin izobraženi in prepričljivi svetovalci, ki dobro poznajo prednosti dojenja. Stalno izobraževanje strokovnjakov na področju dojenja je nujno za zagotavljanje enotnega in kakovostnega znanja, kar krepi zaupanje mater in povečuje njihovo sodelovanje.
Priporočila in strokovna podlaga za dojenje
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, številnih drugih strokovnih združenj ter slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa izključno materino mleko, ob morebitnem dodajanju vitaminov, mineralov ali zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
Po dopolnjenem šestem mesecu starosti, ko otrokov razvoj in povečevanje telesne teže zahtevata več hranil, starši postopoma uvajajo mešano prehrano. Priporočljivo je nadaljevanje dojenja do drugega leta otrokove starosti ali celo dlje, po želji doječega para.
Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja, ki postane preprost in priročen, ko mati in otrok osvojita potrebne spretnosti. Znanstveno je potrjeno, da dojenje krepi otrokovo zdravje, s koristmi, ki segajo tudi v odraslo dobo. Med dojenjem otrok doživlja veliko ugodja, čuti se varnega in sprejetega v materinem naročju, preko telesnega in očesnega stika z njo občuti toplino in nežnost, kar je ključno za njegov duševni razvoj.
Zato je pomembno, da se z dojenjem začne takoj po rojstvu, pri čemer je novorojenčka dobro postaviti v materino naročje za neposreden stik kože na kožo. Pogosto se novorojenček samostojno pristavi k prsim v uri do uri in pol po porodu.
Dojenje: Kako izgleda pravilno pristavljanje - Klavdija Slapar, strokovnjakinja za dojenje
Okoljski in družbeni pomen dojenja
Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja, »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, poudarja pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, temveč tudi za ohranjanje okolja. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje številne prednosti z vidika varovanja okolja. Proizvodnja mlečnih nadomestkov, embalaža, distribucija in priprava zahtevajo veliko virov in puščajo znaten »okoljski odtis«, prispevajoč k podnebnim spremembam. Nasprotno pa dojenje ne zahteva dodatnih virov, razen ustrezne prehrane matere in njenega časa.
Podpora dojenju je tako lahko del prizadevanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa in drugih obremenitev okolja. Zato je omogočanje dojenja zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Izzivi in priporočila za prihodnost
Kljub pozitivnim trendom se v Sloveniji na področju dojenja še vedno soočamo z nekaterimi izzivi. Ti vključujejo potrebo po večji informiranosti in podpori materam, še posebej tistim z nižjo izobrazbo, krepitev svetovalnih storitev, izboljšanje znanja zdravstvenih delavcev ter razgrajevanje napačnih prepričanj. Pomembno je tudi zagotoviti, da so informacije o dojenju dostopne in razumljive vsem materam, ne glede na njihovo izobrazbo ali socialni status.
Nacionalni perinatalni informacijski sistem RS predstavlja dragoceno orodje za spremljanje stanja na področju dojenja, vendar bi bilo smiselno razširiti zbiranje podatkov, da bi pridobili celovitejšo sliko o praksah dojenja po odpustu iz porodnišnice. Podatki v Euro-Peristat poročilu za obdobje 2015-2019 bodo zelo pomembni tudi za razumevanje vpliva pandemije Covid-19 na zdravje nosečnic in novorojenčkov. Podatki za pandemični leti 2020 in 2021 se namreč trenutno analizirajo in bodo predstavljeni predvidoma naslednje leto.
| Kazalec | Evropa (obdobje 2015-2019) | Slovenija (2015-2019) |
|---|---|---|
| Mrtvorojenost (na 1000 porodov) | 1,8-4,7 | 2,0 |
| Neonatalna umrljivost (na 1000 živorojenih) | 0,5-4,3 | 0,7 |
| Prezgodnji porod (%) | 5,3-11,3 | 7,2 |
| Nizka porodna teža (<2500 g) (%) | 4,0-10,1 | 5,9 |
| Delež carskih rezov (%) | 26,0 | 21,9 |
| Delež doječih mater ob odpustu (%) | - | 96,6 (2019) |
Za nadaljnje izboljšave so ključni: sistematično spremljanje dojenja po odpustu, krepitev svetovalnih storitev in izobraževanja zdravstvenih delavcev, ter enotno, zanesljivo poročanje vseh Euro-Peristat kazalnikov na nacionalni ravni.
tags: #nacionalni #perinatalni #informacijski #sistem #slovenije #dojenje