Pripis spola ob rojstvu je dejanje, s katerim se otroku na podlagi zunanjih genitalij dodeli moški ali ženski spol. Ta praksa je v večini zahodnih družb globoko zakoreninjena. Vendar pa je vprašanje spola veliko bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled, saj sega od bioloških danosti do družbenih konstrukcij in individualnih identitet.
Ko govorimo o spolu, po navadi najprej pomislimo na biološko pripisan spol otroka ob rojstvu, slednji pa se lahko pomembno razlikuje od družbenega spola. Družbeni spol tako razumemo kot družbeno kategorijo, katera pomembno vpliva na naše odločitve in odnose z drugimi.
Definicija in terminologija
Na področju spola trenutno ni splošno sprejetega konsenza glede ustrezne terminologije, vendar se običajno deli na biološki spol (sex) in družbeni spol (gender), ki pa sta medsebojno prepletena. Pri tem biološki spol označuje biološke sisteme človeka, to so kromosomi, spolna diferenciacija pred in po rojstvu ter hormoni, ki vplivajo na spolno diferenciacijo, ki skupno tvorijo podlago za pripis spola ob rojstvu [10].
Spolna identiteta predstavlja notranje doživljanje lastnega spola, spol, s katerim se oseba identificira. Ta se lahko razlikuje od spola, pripisanega ob rojstvu (spol, ki ga običajno zdravnik pripiše glede na zunanji izgled genitalij) [14]. Cisspolnost označuje ujemanje spola, pripisanega ob rojstvu s spolno identiteto (npr. oseba, ki ji je bil ob rojstvu pripisan ženski spol se tudi sama identificira kot ženska) in predstavlja večinsko spolno identiteto oseb v družbi [14]. Cisspolno nenormativne osebe so vse osebe, katerih doživljanje in izražanje spola odstopa od družbenih norm znotraj binarnega spolnega sistema (moški/ženska) [14].
Nadpojem binarnega spolnega sistema je tako dandanes pojem transspolnosti. Transspolnost lahko obravnavamo kot krovni termin, ki opisuje neujemanje spola, pripisanega ob rojstvu, s spolno identiteto osebe (npr. oseba, ki ji je bil ob rojstvu pripisan ženski spol, se identificira kot moški) [14]. Spolna disforija je stres, ki lahko spremlja neujemanje med spolno identiteto in spolom, pripisanim ob rojstvu [1]. Potrebno je poudariti, da spolne disforije ne doživljajo vse osebe, pri tistih, ki jo, pa običajno hormonska terapija ali operacija, ki odpravi neskladje med spolno identiteto in telesnimi značilnostmi, močno zmanjša občuteno disforijo [1]. Spolna disforija je tudi prepoznana diagnoza v peti izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-5), ki pa se nanaša izključno na disforijo kot doživljanje distresa in ne na transspolnost kot tako [1].
Terminološka opomba: “napačni pripis spola”
Zanima vas slovensko poimenovanje za angleški termin misgendering, ki v kontekstu transspolnih oseb zajema situacije, ko se osebi (jezikovno) pripiše napačen spol, kar se lahko kaže z uporabo napačnega zaimka (npr. on, ona) ali naziva (npr. gospod, gospa) ali na kak drug način. Enobesednega poimenovanja v slovenščini nismo našli. Še najbolj ustrezno poimenovanje bi bilo napačni pripis spola za enkratni dogodek oziroma napačno pripisovanje spola za sam pojav, torej večkratno ponavljanje tega ravnanja.
Biološki vidiki in interspolnost
Interseksualnost je redko stanje, s katerim se zdravniki soočijo ob rojstvu otroka. Gre za zunanje spolovilo novorojenčka, ki ni izrazito moško niti žensko. Novorojenčkove genitalije niso v popolnosti formirane, zato lahko otroka obeležijo pod oba spola. Zunanji spolni organi ni nujno, da se ujemajo z notranjimi.
Interseksualni otroci nimajo jasno določljivega moškega ali ženskega biološkega spola. Njihov genetski zapis, spolne žleze, spolni organi in hormoni z medicinskega vidika namreč niso značilni za moške ali ženske. Medicina interseksualnost opredeljuje kot patološko, bolezensko, saj klasična medicina pozna samo dve obliki, patološko in normalno. Gabrijela Simetinger, ena redkih zdravnic in zdravnikov v Sloveniji z znanjem spolne medicine, ki različna stanja človekovega telesa obravnava tudi z znanjem sociologije, psihologije in filozofije, je za Mladino povedala, da vsako stanje ni nujno bolezen.
Glede na raziskavo ameriške raziskovalke Anne Fausto-Sterling se okoli 1,7 odstotka otrok rodi z interseksualnimi znaki. V Sloveniji se na leto rodita največ dva takšna primera. V Sloveniji se na leto rodi eden ali dva primera interseksualnega otroka. Interspolne osebe se pogosto soočajo z diskriminacijo, stigmatizacijo in pomanjkanjem pravnega varstva.
Klinična in družbena praksa ob rojstvu interspolnega otroka
Praksa v primeru rojstva interseksualnega otroka na zahodu je, da zdravniki najkasneje 48 ur po rojstvu, starše obvestijo o stanju novorojenčka. V Sloveniji se zbere skupina zdravnikov, ki deluje le v Ljubljani, sestavljajo pa jo endokrinolog, urolog, ginekolog, kirurg in genetik. V kolikor je otrok starejši, pa temu prisostvuje tudi psihiater. V roku treh dni se zdravniki odločijo, katerega spola naj bi bil otrok in svoje skupno strokovno mnenje posredujejo staršem. Ti se na koncu dokončno odločijo o biološkem spolu svojega otroka.
Oktobra 2013 je nastala resolucija Sveta Evrope o otrokovi pravici do telesne avtonomije, ki predpisuje, da noben otrok ne sme biti izpostavljen nepotrebnim medicinskim posegom, bodisi lepotne bodisi zdravstvene narave. Interseksualni otroci in njihovi starši bi morali imeti po resoluciji zagotovljeno podporo in svetovanje. A podpore in svetovanja še vedno ni v popolnosti, saj širša javnost o interseksualnosti ne ve veliko.
Razvoj razumevanja spola: od binarnosti do spektra
Dolga leta je spol veljal za izključno binarno kategorijo z le dvema opcijama - moški ali ženski spol. V zadnjih desetletjih je znanost na področju spola prišla do številnih novejših spoznanj, ki v splošni javnosti še niso preveč dobro znana. V zadnjih dveh desetletjih vse več raziskav in avtoric_jev dokazuje, da binarna spolna kategorizacija ne odseva kompleksnosti izkušnje spola pri ljudeh [11].
Tudi če se omejimo zgolj na biološke vidike spola, ne moremo trditi, da obstajata le dva spola. Gledano na nivoju kromosomov obstajajo številne različice standardnih XX in XY kombinacij, npr. Raziskave ocenjujejo, da ima 1-2 % populacije tako ali drugačno obliko interspolnosti - netipičen razvoj spolnih kromosomov, žlez, reproduktivnih organov in genitalij, na podlagi česar otroku ob rojstvu ni možno s popolno gotovostjo pripisati enega od binarnih spolov, saj oseba nima spolnih znakov zgolj enega spola [3][14].
S področja nevroznanosti prihajajo rezultati, ki kažejo, da možganov ne moremo zanesljivo deliti na ‘ženske’ in ‘moške’: v 23 do 53 % primerov je prihajalo do mozaičnega vzorca - možgani so imeli vsaj en element, bolj značilen za moške možgane in hkrati vsaj en element bolj značilen za ženske možgane. S področja nevroendokrinologije navajajo dejstvo, da hormonov ne moremo deliti na ‘moške’ in ‘ženske’, saj so tako androgeni kot estrogeni prisotni pri vseh ljudeh, ravni teh hormonov pa so si med moškimi in ženskami bolj podobne kot različne.
Družbeni spol, učenje in zgodnji razvoj
Ob rojstvu novorojenček sebe še ne dojema kot moškega ali žensko. Ob spoznavanju okolja otroci začnejo tvoriti kategorije - v primeru spola se kategorije opazijo že pri otrocih, starih od 6 do 9 mesecev, takrat otroci npr. začnejo razvrščati obraze v kategorijo ženskih in moških ipd. [7]. Ponotranjanje spola se začne približno okoli prvega leta starosti in se nadaljuje še naslednjih nekaj let. Še pred 2. letom starosti se otroci naučijo druge označevati kot dečke ali dekleta ob uporabi zunanjih značilnosti, kot so dolžina las in tip oblačil. Pri okoli 2 letih starosti imajo otroci že razvito osnovno znanje spolno tipičnih vlog [7].
Nekatere_i avtorice_i izpostavljajo, da zmožnost ločevanja ljudi po spolu (dveh spolih) ni vrojena, temveč naučena [10]. Ker so otroci del sveta, v katerem se spolna binarnost nenehno uporablja za ločevanje ljudi v poklice in družbene vloge, se tudi otroci naučijo biti pozorni na spol in ga začnejo dojemati kot pomembno in binarno družbeno kategorijo [10]. Poleg tega je razvrščanje ljudi glede na spol odvisno od tega, kako na zunaj vidna je neka značilnost - otroci npr. niso zmožni zaznati spola neke osebe, če se ta pojavlja brez družbeno stereotipnih značilnosti njihovega spola (npr. dolgih las in ličil za ženske, tipičnih oblačil itd.) [10].
Pripis spola ob rojstvu: slovenski pravni okvir
Slovenska zakonodaja na tem področju uporablja neprimerno terminologijo in (namesto o pravnem priznanju spola) govori o spremembi spola. Nenavadna je tudi izbira zakonskega akta, ki v Republiki Sloveniji ureja pravno priznanje spola. Le-ta je namreč urejen s podzakonskim aktom, in sicer s Pravilnikom o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 37. členu določa, da se »sprememba spola vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka«, pri čemer je »podlaga za izdajo odločbe potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol«.
Slovenska pravna terminologija ne pozna izraza pravno priznanje spola in uporablja izraz "sprememba spola", ki je uporabljen v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, za katerega je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. 37. "Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO.
Slovenska zakonodaja s Pravilnikom določa, da »mora matičar pred vpisom spremembe spola v register zahtevati določitev nove EMŠO« ter da se »izpisek iz matičnega registra o rojstvu izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola«. Obenem Pravilnik upošteva človekovo pravico do zasebnosti. Posamezniku se namreč dodeli novo EMŠO, pri čemer se staro razveljavi (ostane v arhivu ter je ni mogoče dodeliti drugi osebi), prav tako pa je sprememba spolnega markerja za zunanje vpoglede nezaznavna.
Pravna podlaga in viri
- Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09, 77/16 in 102/20)
- Zakon o matičnem registru
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 ... 36/19)
- 37. člen Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru
- Vir: Maša Jerićević Šušteršič, revija Odvetnik (Leto XXII, št. …)
Postopek: od vloge do vpisa v register
Vlogo za pravno priznanje spola oz. spremembo spola lahko oseba vloži na katerikoli upravni enoti v Sloveniji, na oddelku za matične zadeve. Vlogo lahko vložite tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Izpolnjeni obrazec z zdravniškim potrdilom oddate osebno na upravni enoti stalnega prebivališča ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Pri oddaji vloge plačate stroške postopka.
Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba upravni enoti predložiti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Pravilnik pa ne opredeljuje, kdo je pristojni zdravnik oziroma zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni oziroma kaj se opredeljuje pod spremembo spola. Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater. Praksa kaže, da je pristojni zdravnik v večini primerov psihiater iz Interdiscriplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri tem pa mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja.
| Korak | Opis |
|---|---|
| 1 | Pridobitev potrdila pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika |
| 2 | Oddaja vloge na upravni enoti ali DKP RS v tujini |
| 3 | Odločba pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka |
| 4 | Določitev nove EMŠO pred vpisom spremembe |
| 5 | Vpis spremembe spola v matični register in izdaja izpiska brez zaznamka |
Primer zdravniškega potrdila (elementi)
Ime in priimek, rojen_a datum rojstva, stanujoč_a naslov, hišna številka, kraj, je spremenila spol, torej je moški/ženska. Upravno enoto zato naprošam, da v skladu s 37. členom Pravilnika o matičnem registru (Uradni list RS, št. Ime in priimek pristojnega zdravnice_kaKraj, datum, podpis in žigNujen element je dikcija iz omenjenega 37.
Družbeni učinki pripisa spola in zdravje
Ker so otroci del sveta, v katerem se spolna binarnost nenehno uporablja za ločevanje ljudi v poklice in družbene vloge, se tudi otroci naučijo biti pozorni na spol in ga začnejo dojemati kot pomembno in binarno družbeno kategorijo [10]. Pomen razlikovanja med biološkim in družbenim spolom je predvsem v tem, da se poudarja, da biološki spol še ni zadosten vzrok »ženskosti« ali »moškosti« posameznika.
Zaradi večjega občutenja stresa in diskriminacije v družbi, cisspolno nenormativne osebe poročajo o slabem duševnem zdravju, težavam z duševnim zdravjem pa so še posebej izpostavljene_i mladostnice_ki [6][12][13]. Kar 78 % ne-cisspolnih oseb dosega kriterije za vsaj en slab izid povezan z duševnim zdravjem (v primerjavi s 45 % cisspolnih oseb), cisspolno nenormativni status pa se povezuje s kar 4,3-krat višjo verjetnostjo, da ima oseba vsaj eno težavo z duševnim zdravjem [12].
Pripis spola med nosečnostjo: pričakovanja in omejitve
Tradicionalno se je spol otroka zanesljivo izvedelo šele ob rojstvu. Vendar pa sodobna medicina ponuja več možnosti za zgodnejše odkrivanje. Že v času pregleda nuhalne svetline, ki običajno poteka med 11. in 13. tednom nosečnosti, nekatere zdravnice in zdravniki lahko "domnevajo" ali celo z visoko stopnjo gotovosti napovejo spol, čeprav to ni uradni namen tega pregleda, ki je namenjen oceni tveganja za kromosomske nepravilnosti. in 22. tednom nosečnosti, je običajno prva priložnost za sorazmerno zanesljivo določitev spola. V tem času so se spolni organi že dovolj razvili, da jih je mogoče prepoznati.
Nekateri starši se odločijo za genetske teste, kot je NIFTY test (neinvazivni prenatalni test), ki analizira prostocelično DNK ploda v materini krvi. Čeprav je glavni namen teh testov odkrivanje kromosomskih nepravilnosti, pa je informacija o spolu pogosto na voljo že v osnovnem paketu ali na zahtevo. Nekatere izkušnje kažejo, da je bil spol že v 16. tednu nosečnosti napovedan z veliko gotovostjo, medtem ko so drugi zdravniki spol potrdili šele v 28. ali celo 32. tednu.
Mitologija in znanost
Obstajajo številni miti in ljudske "modrosti", ki naj bi vplivale na spol otroka. Mednje spadajo: Bitje otrokovega srca: Hitrejše bitje srca (nad 140 utripov na minuto) naj bi napovedovalo deklico, počasnejše pa fantka. Aknasta koža nosečnice: Če naj bi deklice "jemale lepoto", naj bi akne napovedovale deklico, sijoča koža pa fantka. Kitajski koledar: Starodavno orodje, ki naj bi imelo 85-odstotno zanesljivost pri napovedi spola.
Na drugi strani pa znanost raziskuje možne vplive na spol otroka, čeprav je treba poudariti, da je verjetnost spočetja fantka ali punčke v naravnem procesu približno 50:50. Nekatere teorije, kot je Metoda Shettles, ki temelji na hitrosti in vzdržljivosti spermijev z X in Y kromosomom, predlagajo določene strategije za povečanje možnosti za spočetje želenega spola, na primer glede na čas spolnega odnosa glede na ovulacijo. Vendar pa je treba te teorije jemati z rezervo, saj znanstvenih dokazov za njihov stoodstotni vpliv ni.
Razširjene identitete: nebinarne in druge
Kot že omenjeno, transspolnost predstavlja širši, krovni termin, ki lahko zajema tudi nebinarne spolne identitete. Nebinarnost je hkrati sama po sebi krovni izraz, ki zajema različne spolne identitete, ki segajo izven binarnega sistema moški/ženska. (1) ki nimajo spola, se s spolom ne identificirajo oz. čutijo odsotnost kakršnekoli spolne identitete (spolno nevtralne osebe, nespolne oz. (2) združujejo vidike tako moških kot žensk (npr. (3) ki so do neke mere, a ne popolnoma, enega spola (npr. (5) ki se gibljejo med dvema spoloma (njihova spolna identiteta ni konstantna, temveč prehaja med spoloma, npr. (6) ki se gibljejo med več spoli (npr. Upam, da je besedilo uspešno predstavilo dejstvo, da spol ni preprosta binarna kategorija, temveč izredno kompleksno področje, ki ga vsak_a posameznica_k doživlja na sebi lasten način.
Mednarodni pristopi k uradnemu označevanju spola
V Nemčiji so naredili korak naprej z uvedbo možnosti označitve "tretjega spola" ali pustiti spol nedoločen. Vendar pa nekatere organizacije opozarjajo, da pustitev praznega polja za spol v uradnih dokumentih lahko prisili osebe k razkritju njihove interspolnosti, kar je lahko stigmatizirajoče. Predlagajo, da bi bilo bolj primerno, da bi se spol vpisal šele, ko je oseba dovolj zrela, da bi lahko izbrala spolni označevalec, ki najbolj ustreza njeni identiteti.
Jezikovna praksa in spoštljivost
Večina naših prevodov je zelo dolgih. Morda je vzrok narava slovenskega jezika, vendar se mi zdi, da se s tem nekako izgublja osnovna preprostost in konotacija termina. Pri nas pa je po drugi strani zapisan predvsem v strokovnih besedilih, prevodi pa se v vsakodnevnem (govorjenem) jeziku ne uporabljajo. Do sedaj sem zasledil naslednje možnosti: uporaba napačnih zaimkov, napačna opredelitev spola, napačen pripis spola, napačna oznaka spola.
Ključna opažanja iz znanstvenih in kliničnih virov
- Raziskave ocenjujejo, da ima 1-2 % populacije tako ali drugačno obliko interspolnosti [3][14].
- Možgani pogosto izkazujejo mozaični vzorec in ne striktno “moški” ali “ženski” profil [10].
- Hormoni (androgeni, estrogeni) so prisotni pri vseh ljudeh in se prekrivajo v razponih [10].
- V družbah so zgodovinsko poznali nebinarne vloge in identitete [10].
Interspolnost in raznolike spolne identitete opozarjajo na omejenost binarnega pojmovanja spola in poudarjajo pomen sprejemanja in spoštovanja vsake posameznice in posameznika, ne glede na njene ali njegove spolne značilnosti ali identiteto. Hkrati primeri transspolnih, interspolnih in nebinarnih oseb pričajo o obstoju spolnih identitet, ki presegajo binarno pojmovanje spola, ki je še vedno močno prisotno v družbi.