Samohranilstvo po porodu: pravice in izzivi

Bliža se materinski dan. Da vzgoja terja veliko truda in odrekanja, je jasno vsakomur. Če sta v to vpletena dva, se delo vsaj nekoliko porazdeli. Od matere vsi, vključno z njo samo, pričakujemo veliko. Nihče tega ne ve bolje kot matere samohranilke. Nekatere zgodbe iz prakse lepo pokažejo raznolikost izkušenj, s katerimi se srečujejo ženske, ko ostanejo same z otrokoma ali otrokom po rojstvu.

Življenjske zgodbe: konkretni izzivi in izkušnje

Janja sicer ni več samska, je pa še vedno samohranilka v vsem, kar šteje. S svojo najemnino, svojimi položnicami, svojima dvema hčerama, za kateri skrbi sama. »Že nekaj let imam novega partnerja, a živimo vsak na svojem naslovu. Preden je spoznala moškega, v katerega je dovolj verjela, da je bila z njim pripravljena graditi prihodnost, je bila z majhnima otrokoma sama pet let.«

»Z njunim očetom sva se razšla takoj po moji porodniški. Mlajša je bila stara eno leto, starejša tri. Bila sem brez službe, ker mi pogodbe v prejšnji niso podaljšali, brez lastnega doma, brez prihodkov, razen preživnine, ki pa veste, kakšne so.« Težko je bilo, zelo težko. Stiska je bila tolikšna, da je po pomoč hodila tudi na Rdeči križ. Prosila, da ji plačajo položnice. Nekdanji partner ji nikoli ni bil v pomoč, kaj šele podporo. Plačuje preživnino, otroka sta pri njem vsak drugi vikend, to je pa tudi vse.

Še ena zgodba: Špela se je z bivšim razšla, ko je bila hči stara malo manj kot dve leti. »Že prej sem bila v praksi samohranilka, le da sem poleg sebe in otroka živela še njega. Delal je sem ter tja, nikoli redno. Več denarja, kot je prinesel, je odnesel. Če je dal kdaj sto evrov, jih je čez nekaj dni potreboval dvesto.«

»Ko so prišle položnice, mi je očital, da mu vsak mesec težim z njimi. Ob tem res ne veš, ali bi se smejal ali jokal. JAZ mu VSAK mesec težim z njimi. Kot da bi si jih jaz izmišljala in kot da se da živeti brez stroškov.« Dogovora o stikih in preživnini se ne drži. Ko naj bi hčerka z njim preživljala čas od 10. do 19. ure, ima čez kakšno uro dovolj. »Kliče me mala, kje sem, če pridem. Žalosten glas ima.«

Pikina zgodba je podobna, a obenem drugačna. Tudi ona je bila sama za vse že pred ločitvijo. Prinašala je domov denar, se raztrgala, da si je družina lahko privoščila kaj več kot le osnovno. On je kot otrok potreboval vodstvo, prigovarjanje, priganjanje in opominjanje, da je bilo kdaj kaj od njega. A nekaterih stvari nikoli ni bilo. Nikoli si ni našel službe, nikoli imel rednega dohodka, le večni - nimam, ne morem. To pač ni bil njegov problem. Bil je večna žrtev. Svet se je zarotil proti njemu, veliko manj sposobnim uspe, samo njemu ne.«

So pa tudi pozitivne izkušnje z mrežo sosedov in prijateljev. Janja opisuje: »Živela sem v majhnem bloku, osem stanovanj vse skupaj, in smo se vsi poznali ter bili med sabo zelo povezani. Kadar nisem mogla iz službe pravočasno, je šla po otroka v vrtec soseda, kuhale so nam, ju čuvale, da mi ni bilo treba jemati bolniške, jokale z mano in me tolažile. Ne vem, kako bi brez njih, saj domov k staršem nisem želela, hotela sem se postaviti na lastne noge. Neskončno sem jim hvaležna.«

Kaj pomeni enostarševska družina in zakaj je status pomemben

Enostarševska družina vključuje skupnost enega starša z otroki, medtem ko je drugi starš mrtev ali neznan in otrok po njem ne prejema prispevkov. Celotno breme skrbi za otroka tako pade na ramena enega starša, zato se po mnenju socialne delavke Ivice Bernik Peršin enostarševske družine pogosteje znajdejo v stiski. Največkrat se soočajo z materialno ogroženostjo, stanovanjsko problematiko, težavami pri urejanju preživnine, medsebojnih stikih in nerešeno razdelitvijo premoženja med zakonci.

Odslej za enostarševsko družino ne bo veljala samo družina, kjer je eden izmed partnerjev neznan, mrtev ali pa je v teku proces za izterjavo neplačane preživnine, ampak tudi družina, kjer otrok prejema nadomestilo zaradi neplačevanja preživnine ali pa zelo nizko preživnino. Status enostarševske družine pomeni 30-odstotno povečanje otroškega dodatka in s tem pomembno dodatno podporo.

Pravne in socialne pravice po porodu

Zavedamo se, da so dopust za nego in varstvo otroka ter finančna nadomestila izjemno pomembne pravice za načrtovanje in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato omogočamo materinski, očetovski in starševski dopust, prispevamo k stroškom za preživljanje otrok, skrbimo za vsem dostopno starševsko varstvo ter podeljujemo posebne pravice staršem. Slovenija je na svetovnem vrhu držav, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo največ.

Otroški dodatek, subvencije in socialna pomoč

Otrok lahko prejme otroški dodatek, katerega višina je odvisna od dohodkov družine in števila otrok. Pri samohranilskih družinah lahko nižji skupni dohodek pomeni višji otroški dodatek. Če prihodki ne zadoščajo za osnovno preživetje, je na voljo denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč (npr. za nakup šolskih potrebščin, popravilo pralnega stroja ali plačilo položnic).

Veliko samohranilk uveljavlja tudi:

• znižano plačilo vrtca (subvencija glede na dohodke)
• subvencionirano malico in kosilo za šolarje
• državno štipendijo za dijake in študente v družini z nižjimi prihodki

Kako urediti pravice in kaj pričakovati od CSD

Največino družinskih prejemkov in socialnih transferjev urejate na centru za socialno delo (CSD). Če prvič urejate pravice, je dobro, da si pripravite seznam vseh dokumentov: osebni dokument, davčno številko otroka, dokazila o prihodkih, bančni račun, dokazila o preživnini ali sodbo in morebitna dodatna dokazila glede družinske situacije. Danes lahko veliko vlog oddate tudi elektronsko.

Najprej morate CSD-ju dokazati, da si preživetja ne morete zagotoviti sami s svojim delom, z dohodkom iz premoženja ali s pomočjo tistih, ki so vas dolžni preživljati. Prav tako ne smete izgubiti zaposlitve ali statusa brezposelnosti po lastni krivdi. Nato lahko zaprosite za različne oblike denarnih pomoči pod enakimi pogoji kot vsi ostali državljani, pripada pa vam dodatek k denarni pomoči (68,86 € mesečno), če izpolnjujete kriterije.

Najpogostejše težave in pasti

• Neurejena ali neplačana preživnina: postopki izterjave so zamudni in pogosto neučinkoviti; Center ne more neposredno izterjati preživnine, pri čemer pomaga z informacijami in pripravo predloga za sodišče.
• Preverjanje utemeljenosti statusa: CSD lahko preverja dejansko skupno življenje in premoženje, saj skupaj življenje z novim partnerjem lahko vpliva na upravičenost do določenih prejemkov.
• Nevednost o pravicah: veliko pomoči ni avtomatskih; mnoge pravice je treba aktivno uveljavljati.
• Tveganje za izgorelost in duševno zdravje: osebne zgodbe kažejo, da lahko preobremenjenost vodi do resnih zdravstvenih težav (omdlevanje, zlom).

Delovna zaščita in fleksibilnosti za starše

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, dojenja do enega leta starosti otroka ter staršem med starševskim dopustom in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Starši v delovnem razmerju so varovana kategorija. Če mati ali oče ostaneta brez zaposlitve med materinskim ali starševskim dopustom, mora to sporočiti na CSD, da jih vključijo v zavarovanja do izteka pravice.

Krajši delovni čas zaradi starševstva lahko uveljavlja eden od staršev, če varuje otroka mlajšega od treh let ali najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Delati mora najmanj 20 ur tedensko. Pravica je neprenosljiva v obsegu najmanj enega leta na starša.

Možnosti za varnost v primeru nasilja in socialne stiske

Gospa Bernik Peršin pravi, da so vse žrtve nasilja, tudi samohranilci, deležni prednostne obravnave. Zagotovi se jim vsa pomoč v okviru storitev CSD-ja in, če je potrebna, tudi materialna pomoč. Skliče se multidisciplinarni tim, katerega cilj je odprava ogroženosti, skrb za dolgoročno varnost in odprava vzrokov, v katerih prihaja do nasilja.

Socialni delavci ocenijo, kdaj je treba osebo umakniti v varno okolje. Mesto v varni hiši je pogojeno z dvema kriterijema: ženska mora biti žrtev nasilja ter se mora prostovoljno umakniti v varno hišo. Za sprejem v materinski dom se mora ženska odločiti prostovoljno in ustrezati dodatnim pogojem (mladoletni otroci do 15 let ali nosečnost in socialna stiska).

Prednosti samohranilstva: osebna rast in svoboda

Ni pa biti samohranilka vedno le slabo. So prednosti, čeprav pridejo iz veliko odpovedovanja in tudi trpljenja. »V tem času sem se zgradila v osebo, kakršna sem zdaj,« pravi Janja. »Od nekdaj sem bila trmasta, zdaj pa sem tudi samostojna. Ima svoje življenje, prijatelje in službo, ki jih ne želi pustiti za sabo.«

»Ko si sam, se navadiš na svoj ritem, svoja pravila, svoj način, kako vodiš družino. Potrebuješ svoj prostor in mir, svoj mehurček. Vsak ti gre kdaj na živce, tudi tisti, ki jih imaš najraje, in potrebujem to, da se lahko umaknem na svoje.« Nikoli pred ločitvijo ni imela toliko časa zase, kot ga ima zdaj, ko vsake štirinajst dni za vikend preda otroka očetu. Spočije si, užije občutek svobode, ko ni nikogar, ki bi kaj potreboval ali hotel od nje. Tega poročena ni imela nikoli.

Priporočila za samohranilke - praktični koraki

1. Preverite vse možne pravice na CSD: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, izredna pomoč, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu.
2. Če preživnina ni urejena ali ni plačana, zbirajte dokazila in se posvetujte s CSD ali pravno pomočjo glede vložitve predloga na sodišče.
3. Pripravite dokumentacijo vnaprej: osebni dokument, dokazila o prihodkih, sodbe o razvezi ali dogovori o preživnini, bančni račun otroka.
4. Izkoristite mrežo sosedov, prijateljev in humanitarnih organizacij; ne bojte se prositi za izredne pakete ali pomoč iz občinskih skladov.
5. Skrbite za svoje duševno zdravje: poiščite podporne skupine, strokovno pomoč ali priložnosti za počitek in regeneracijo.

Viri in nadaljnje informacije

Natančnejše razlage pravic in ugodnosti smo strnili s spletnih strani e-uprava, gov.si in zzzs.si ter iz zakonov o delovnih razmerjih, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na nekatera vprašanja so odgovorili tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. OPOMBA UREDNIŠTVA: prispevek je v prenovi zaradi sprememb zakonodaje.

tags: #nepopolna #mama #porod