Pravice delodajalca, če delavec noče opravljati dela

V času povečane nestabilnosti na trgu dela zaradi krize, povezane z epidemijo COVID-19, se kaže nekoliko bolj poglobiti tudi v postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je sam institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezan na specifične, v zakonu predvidene okoliščine in torej ni v neposredni povezavi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi kriznih razmer kot je epidemija, pa se v praksi vendarle pogosto dogaja, da pogodbene stranke, v prvi vrsti delodajalec, ta institut včasih uporabijo.

Kdaj gre za problem: delavec noče opravljati dela

Delodajalec ima pravni interes ukrepati, kadar delavec zavestno ali brez upravičenega razloga noče opravljati dela, kar lahko predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Prav tako lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Specifični primeri iz 110. člena ZDR-1

• delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti;
• delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve odpotuje iz kraja svojega bivanja;
• delavcu je po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju;
• delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku oziroma se v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo.

Čeprav obe kršitvi predstavljata pravno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa se zatakne pri interpretaciji, saj poskušajo delodajalci kakršnokoli delavčevo kršitev, ki je vsaj »malo podobna« omenjenima kršitvama prikazati kot očiten odpovedni razlog.

Možnost prepovedi opravljanja dela med postopkom

V primeru, če je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ter v primeru, če je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (pa tudi v primeru, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju), lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Roki in formalnosti pri izredni odpovedi

Po 2. odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je treba izredno odpoved podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga, vendar najpozneje v 6 mesecih od nastanka razloga.

Izredna odpoved velja takoj - brez odpovednega roka. To pomeni, da delovno razmerje, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, preneha z dnem vročitve odpovedi. A pazite saj zakon strogo določa pogoje, pod katerimi je to dovoljeno. Postopek mora biti izveden pravilno, sicer lahko sledi delovni spor.

Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo stranke paziti tudi na roke. Po določilu 109. člena ZDR-1 lahko pogodbo izredno odpovesta delavec in delodajalec, če obstajajo razlogi, določeni v ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Postopek pred izredno odpovedjo: pravice delavca in obveznosti delodajalca

Za razliko od redne odpovedi izredna odpoved predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.

Izredna odpoved delodajalca mora biti v skladu s členom 110 ZDR-1 obrazložena in pred njo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Mora delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik iz prejšnjega odstavka lahko poda svoje mnenje v roku šestih dni. Če svojega mnenja v tem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.

Vročitev odpovedi in dokazno breme

Izredna odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Pogodbena stranka, ki se ji odpove pogodbo o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu ni znan, se odpoved v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca; po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno.

Pravne posledice nepravilno izvedene izredne odpovedi

Nepravilno izvedena izredna odpoved lahko povzroči več nevšečnosti, med njimi: obveznost vračila stroškov ali odpravnine, sodni postopki z dolgotrajnimi postopki, izguba pravic iz naslova zavarovanja za brezposelnost (na strani delavca), plačilo odškodnine za izgubljene prihodke (na strani delodajalca). Zato je ključnega pomena natančno spoštovanje postopkovnih in vsebinskih zahtev zakona.

Izredna odpoved s strani delavca

Izredno odpove pogodbo o zaposlitvi lahko tudi delavec, na primer kadar mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo; kadar mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku; kadar delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost; ali kadar delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje.

Preden delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti. Hkrati pa je potrebno o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. V kolikor delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opozorila ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitev, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109.

Posebne situacije: bolniška, suspenz, zaščitene kategorije

Tu je treba paziti predvsem na besedico »mogel«, saj se neredko dogaja, da delavec delodajalca ne obvesti o odsotnosti z dela iz določenih zdravstvenih razlogov (nenadna bolezen denimo). V takih primerih je treba presoditi, ali je bila delavčeva bolezen takšne intenzitete, da je povzročila, da delavec zaradi nje nikakor ni mogel priti v stik z delodajalcem. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110., delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

Pri odpovedi, ki jo daje delodajalec, mora ta paziti tudi, da ne gre za delavca, ki uživa posebno varstvo, tako imenovane zaščitene kategorije delavcev, ki jih ZDR-1 opredeljuje v členih od 112. do 117., katerih obseg zaščite je odvisen za katero zaščiteno kategorijo gre in za katero odpoved.

Sodna praksa in vrednost razloga za izredno odpoved

Višje delovno in socialno sodišče je v eni izmed svojih odločb izreklo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.

V nekem drugem primeru pa se je Višje delovno in socialno sodišče opredelilo glede odnosa med izredno odpovedjo in nastalo škodo. Sodišče je izreklo, da za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je delodajalcu zaradi delavčeve kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja nastala škoda. Zato je dobro vedeti, da imajo v tem primeru pogodbene stranke na voljo učinkovito sredstvo, ki jim omogoča, da po hitrem postopku prekinejo škodljiv delovno pravni odnos, čeprav ga v praksi ne uporabljajo prav pogosto.

Priporočila delodajalcem

1. Pred ukrepanjem natančno preverite, ali gre za zakonsko utemeljen razlog za izredno odpoved (110. člen ZDR-1) in ali so izpolnjeni roki iz 109. člena.
2. Delavca pisno seznanite z očitanimi kršitvami in mu omogočite zagovor v razumnem roku (najmanj tri delovne dni), razen če obstajajo utemeljene okoliščine.
3. Upoštevajte postopkovne zahteve: vročitev odpovedi, obvestilo sindikatu/svetu delavcev na zahtevo delavca ter shranjevanje dokazov o vročitvi.
4. V primeru suspenza oziroma prepovedi opravljanja dela dosledno zagotovite nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih.
5. Pri morebitnem sporu bodite pripravljeni dokazati dejansko nesposobnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Pogosta vprašanja in kratki odgovori

• Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo? Redna odpoved se poda iz poslovnih, osebnih ali razlogov nesposobnosti in vključuje odpovedni rok ter pogosto odpravnino; izredna odpoved pa pride v poštev ob hujših kršitvah in velja takoj, brez odpovednega roka.
• Ali lahko delavec odpove pogodbo brez odpovednega roka? Da, a le v primeru izredne odpovedi, če delodajalec huje krši svoje obveznosti (npr. neizplačilo plač, kršitve varnosti pri delu).
• Kaj mora delodajalec upoštevati pri odpovedi pogodbe? Odpoved mora biti pisna, vročena delavcu in po potrebi posredovana sindikatu; ob redni odpovedi mora spoštovati odpovedni rok in v določenih primerih izplačati odpravnino.
• Ali je odpoved delavca na bolniški zakonita? Bolniška odsotnost sama po sebi ne more biti razlog za odpoved; delodajalec mora dokazati objektivno utemeljene razloge.

Ali potrebujete pravno pomoč?

Odpoved delovnega razmerja je vedno občutljiv in pogosto tudi zapleten postopek. Ne glede na to, ali jo poda delodajalec ali delavec, zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih) na tem področju določa številna pravila in obveznosti, ki jih morata poznati obe strani. Če ste se znašli v situaciji, ko razmišljate o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bodisi kot delavec ali delodajalec, je pomembno, da postopek izvedete pravilno. Za strokovno pomoč in pripravo dokumentacije vam naši pravnimi svetovalci z veseljem pomagajo.

tags: #noseca #delavka #noce #delati