Znaki odvisnosti od alkohola: kako prepoznati, ukrepati in kje po pomoč

Zloraba alkohola je v Sloveniji velik osebni in družbeni problem. Glede na pogostost uživanja alkohola ločimo tvegano ali škodljivo pitje, ki na dolgi rok vodi k zasvojenosti. Z izrazom kemična zasvojenost označujemo odzivanje telesa na uživanje določenih psihoaktivnih snovi (npr. alkohol, droge), ki vplivajo na fiziološke procese v našem telesu in so kemične narave. Obstajajo pa tudi nekemične oz. vedenjske zasvojenosti, ki nimajo organske podlage, temveč jih ponavljamo zaradi pozitivnih posledic na naše počutje (npr. zasvojenost z igrami na srečo, družbenimi omrežji, nakupovanjem).

Kemična zasvojenost tako predstavlja stanje, ko se je telo na psihoaktivno snov tako navadilo, da se zdi kot da brez nje ne more normalno delovati, medtem ko je za nekemično oz. vedenjsko zasvojenost značilno vedenje, za katerega se oseba zaveda njegove škodljivosti, vendar ga kljub temu ponavlja in z njim ne uspe prenehati. Najpogostejše oblike zasvojenosti v Sloveniji so zasvojenosti z alkoholom in drugimi psihoaktivnimi substancami, digitalna zasvojenost in zasvojenost z igrami na srečo.

Osnovne značilnosti zasvojenosti z alkoholom

Zasvojenost z alkoholom pomeni stanje, ko smo zaradi prekomernega uživanja alkohola razvili stanje telesne odvisnosti nanj, ki nam ob odsotnosti pitja povzroči neprijetne občutke v telesu. To vodi k vse pogostejšem in ponavljajočem poseganju po alkoholu, ki okupira naše življenje. Vodi lahko k negativnim posledicam kot so prometne nesreče, nasilje, duševne in telesne bolezni, znižanje življenjske dobe, nezmožnost dela ter razdor družine. Zavedati se moramo, da zasvojenost z alkoholom ne prizadene zgolj zasvojenih posameznikov, temveč ima močan vpliv tudi na svojce in družino.

Razvoj zasvojenosti z alkoholom poteka postopoma preko več faz - akutna zastrupitev, tvegano pitje, škodljivo pitje in zasvojenost z alkoholom. Uživanje alkohola lahko povzroči akutno zastrupitev z alkoholom, ki vpliva na vse organske sisteme v našem telesu. V stanju opitosti občutimo simptome kot so povečanje samozavesti, evforije, sproščenosti in zaupanja vase, omiljenje občutkov žalosti, bolečine, stresa, krivde ali socialne anksioznosti. Ko stanje prijetne opitosti mine in ponovno nastopijo negativni občutki, si želimo, da bi se neprijetnih občutkov zopet otresli, zato ponovno posežemo po alkoholu. Takšno ponavljajoče se vedenje lahko vodi k zasvojenosti.

Pogosti simptomi in znaki odvisnosti

Ko pride do zasvojenosti, je telo že tako navajeno na zaužitje alkohola, da se zdi kot da brez njega ne zmore več normalno delovati. Takrat se lahko pojavijo znaki zasvojenosti kot so zvišanje tolerance (potreba po vedno večjem odmerku alkohola, da bi dosegli enak učinek), odtegnitveni simptomi ali močno hrepenenje po alkoholu.

• poslabšanje zmogljivosti in vsakodnevnega delovanja ob odsotnosti alkohola,
• vlaganje veliko truda, časa in denarja v dostopanje do alkohola,
• jeza, razdražljivost in agresivnost ob poskusih omejitve dostopa do alkoholnih pijač,
• poskusi zapolnitve občutkov praznine z alkoholom,
• občutek, da alkohol lahko reši vse težave,
• nezmožnost vpogleda v težave, ki jih povzroča pitje in skrivanje uživanja alkohola,
• opuščanje delovnih, športnih ali družabnih dejavnosti zaradi alkohola,
• občutek, da brez alkohola ne bomo preživeli ali obvladali svojih čustev in misli,
• izguba nadzora nad uživanjem alkohola,
• razvoj tolerance in odtegnitveni simptomi (npr. glavobol, drgetanje, znojenje, nespečnost, bruhanje, halucinacije, tesnoba),
• nezmožnost zadržanja od alkohola tudi v tveganih okoliščinah (npr. pri vožnji),
• nadaljevanje s pitjem kljub jasnim telesnim okvaram in duševnim težavam zaradi alkohola.

Zgodnji in napredovali znaki

• Zgodnji znaki: pijete več in pogosteje, kot ste prvotno nameravali; imate težave s prenehanjem pitja; pogosto razmišljate o pitju; alkohol uporabljate za spopadanje s stresom; opažate potrebo po vedno večjih količinah; občasno zanemarite obveznosti; racionalizirate pitje.
• Napredovali znaki: pojavijo se odtegnitveni simptomi; potrebujete jutranji odmerek; prihajate v konflikte z bližnjimi; zanemarjate obveznosti; pojavljajo se telesne zdravstvene težave; vključujete se v tvegana vedenja; skrivanje ali zanikanje pitja.

Primer iz življenja

»Ajda je pred leti veljala za eni izmed najbolj zanesljivih delavk v veliki firmi. Od nekdaj je bila vestna, organizirana in urejena. Ob vstopu v svet podjetništva je doživljala močan stres in se soočala z veliko zahtevami, vendar se je z vsem tem uspešno spoprijemala, pri tem pa ji je občasno pomagal tudi alkohol - npr. po koncu delovnega dne, po uspešnem sestanku ali ob zaključku dogovora s stranko, kot je to videla pri svojih sodelavcih. Sprva je na alkohol gledala kot na priložnost za sprostitev, sedaj pa se počuti kot da mora vsako jutro že pred začetkom službe nekaj spiti, drugače se ne počuti zmožne za delo. Ajda pri sebi opaža, da ob delu težko dlje časa ostaja zbrana. Misli ji uhajajo k baru s pijačo za poslovne stranke. Če poskuša prenehati piti, se pojavijo tresenje, glavobol, potenje in še večje motnje zbranosti. Že samo požirek pijače pa odpravi te telesne občutke in to Ajdi da občutek nadzora nad svojim telesom. Kadar je pod stresom spije kakršenkoli alkohol, ki ji pride pod roke. Kadar Ajda pride na družinsko kosilo, si kljub jasnim prošnjam domačih, naj vsaj enkrat zdrži brez natočenega kozarca, vedno s seboj prinese buteljko vina in vztraja, da jo preizkusijo. Pogosto se izteče tako, da Ajda sama spije večino steklenice. Na vse pretege zanika očitke, da bi morala omejiti pitje alkohola - tudi, kadar jo morajo zaradi vinjenosti peljati domov ali pa ni zmožna stati na svojih nogah. Zaradi tega so domači vse bolj zaskrbljeni, da Ajda ne zdrži niti pol dneva brez alkohola ob sebi. Strah jih je, da bo na račun alkohola zanemarila sebe in uspešno službo, kot je to storil Ajdin stric zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami.«

Dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki

Pri razvoju zasvojenosti je pomembnih več različnih genetskih, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Močno vlogo igra dednost, ki tvori podlago za delovanje našega telesa - npr. možganov. Ob dedni obremenjenosti za zasvojenost sta zgradba in delovanje možganov zasnovani tako, da ob uživanju oz. izvajanju določenih snovi ali vedenj hitreje razvijemo zasvojenost v primerjavi z ljudmi, ki so podedovali manjšo predispozicijo za razvoj zasvojenosti. Pri tem ne obstaja en sam gen, ki bi nas »silil« k uživanju določenih snovi, s katero so bili zasvojeni naši predniki, temveč dedna predispozicija predstavlja zgolj način delovanja možganov, ki se ob zaužitju določenih snovi prej navadijo nanje in se zato zdi, kot da jih možgani potrebujejo za svoje delovanje - postanemo odvisni od njega.

Zgolj dedna nagnjenost pa ne zadostuje za razvoj zasvojenosti. V zlorabo alkohola nas lahko potisnejo težke življenjske okoliščine (npr. žalovanje, kronična bolezen), slabše strategije soočanja z izzivi, socialni pritisk (npr. popivanje vrstnikov in prijateljev), nizka starost prvega srečanja z alkoholom ali pa tekom odraščanja nismo razvili zdravega odnosa do alkohola. Vzorce uživanja alkohola lahko prevzamemo preko opazovanja nam pomembnih ljudi (npr. staršev, sorodnikov, vrstnikov) ali družbenih pričakovanj. Razvoj zasvojenosti lahko dodatno pospeši še nezdrav življenjski slog (npr. doživljanje stresa, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje gibanja).

Kaj lahko deluje zaščitno? Močna socialna podpora, zdrave dnevne rutine, učinkovite strategije za obvladovanje stresa, jasne meje glede alkohola, psihoterapevtska podpora, izogibanje visoko rizičnim situacijam in pravočasno iskanje pomoči.

Posledice alkoholizma

Dolgotrajna prekomerna uporaba alkohola vpliva na praktično vse telesne sisteme, duševno zdravje in socialne odnose. Razumevanje teh posledic je pomembno za prepoznavanje resnosti težave in motivacijo za spremembo.

• Telesne posledice: jetra (zamaščenost, alkoholni hepatitis, ciroza), srce in ožilje (povišan krvni tlak, kardiomiopatija), živčni sistem (poškodbe možganov, Wernicke-Korsakoffov sindrom), prebavni sistem (pankreatitis, razjede), oslabljen imunski sistem, hormonske motnje in težave s plodnostjo.
• Duhovne posledice: tesnoba, depresija, kognitivne motnje, spremembe razpoloženja, motnje spanja, v resnih primerih alkoholna halucinoza ali psihoza.
• Odnosi in delo: konflikti v družini, partnerske težave, finančni problemi, socialna izolacija, zmanjšana delovna učinkovitost.

Kdaj je nevarno prenehati sam in kdaj klicati 112

Pri dolgotrajnem in intenzivnem pitju alkohola je lahko nenadno prenehanje življenjsko nevarno. Odtegnitveni sindrom se lahko pojavi že 6-12 ur po zadnjem kozarcu in je lahko zelo resen. Rdeče zastavice (urgentno): močno tresenje celega telesa, epileptični napadi ali krči, halucinacije, huda zmedenost ali dezorientiranost, zelo visok srčni utrip ali krvni tlak, močno potenje, slabost in bruhanje, delirij tremens, težave z dihanjem ali bolečine v prsih, nenormalna barva kože. Če opazite katerega koli od zgornjih znakov ali če imate resne dvome o varnosti osebe, ki doživlja odtegnitvene simptome, takoj pokličite 112.

Hiter samotest (AUDIT-C)

AUDIT-C je kratek, a učinkovit presejalni test za ugotavljanje tveganega pitja alkohola. Sestavljen je iz treh vprašanj, ki ocenjujejo pogostost in količino pitja. Rezultat testa ni diagnoza, temveč opozorilo na morebitno tveganje. Če ste dosegli višji rezultat, je priporočljiv pogovor z zdravstvenim strokovnjakom.

Za moške: seštevek 4 točke ali več kaže na tvegano pitje. Za ženske: seštevek 3 točke ali več kaže na tvegano pitje. Pri 6 točkah ali več je smiselno razmisliti o posvetu s strokovnjakom.

Mini-plan: kaj narediti danes in v naslednjih 7 dneh

1. Danes (3 kratki koraki):
   • Bodite iskreni do sebe: zapišite, koliko pijete (količina, pogostost, sprožilci) in izpolnite hiter samotest (AUDIT-C).
   • Poskrbite za varnost: če pijete veliko in dolgo časa, ne prenehajte nenadoma brez ocene - pri hudih simptomih odtegnitve ali ogroženem stanju pokličite 112.
   • Naredite prvi stik: pokličite osebnega zdravnika ali se dogovorite za pogovor s strokovnjakom, da dobite jasen naslednji korak (ambulantno ali stacionarno).
2. V naslednjih 7 dneh (3 praktični koraki):
   • Dogovorite se za oceno in načrt: kratek pregled stanja, tveganj in možnosti pomoči.
   • Uredite podporo doma: izberite 1-2 osebi, ki jima zaupate, povejte, kaj potrebujete (npr. brez alkohola doma, sprememba rutine, spremljanje).
   • Pripravite “plan za krizni trenutek”: koga poklicati, kam iti, katere situacije se 7 dni izogibati, kako zapolniti večere.

Kje po pomoč v Sloveniji

V Sloveniji je na voljo več poti do pomoči za osebe s težavami z alkoholom. Najpogostejše poti do pomoči so: osebni zdravnik, urgentne službe (112), ambulantni programi (Center za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatrični ambulanti), bolnišnično zdravljenje (psihiatrične bolnišnice z oddelki za zdravljenje odvisnosti), skupine za samopomoč (KZA, AA) in zasebni programi. Glavni strokovnjaki za zdravljenje zasvojenosti so psihiatri, klinični psihologi in psihoterapevti. Po pomoč se lahko obrnemo tudi na lokalni Center za preprečevanje odvisnosti.

Faze zdravljenja in pomen psihoterapije

1. Diagnostika: ocena telesnega in psihičnega stanja (biokemija krvi, EKG, psihodiagnostika ipd.).
2. Razstrupljanje: pri dolgotrajnem uživanju resna faza, pogosto pod medicinskim nadzorom.
3. Psihostabilizacija in psihoterapija: ustvarjanje negativnega odnosa do alkohola, učenje strategij za življenje brez pitja.
4. Farmakološka blokada: disulfiram in drugi preparati kot podpora za vzdrževanje abstinence.
5. Anti-recidivna ambulantna podpora in rehabilitacija: dolgoročno spremljanje, skupine za samopomoč in družinska terapija.

Primarni cilji zdravljenja zasvojenosti z alkoholom so vzdrževanje abstinence, soočanje s hrepenenjem, ponovno iskanje ciljev v življenju, razvijanje strategij spoprijemanja z življenjskimi izzivi ter ponovno vzpostavljanje socialne mreže in vsakodnevne rutine. V zdravljenje so lahko tesno vpeti tudi svojci v obliki partnerskih ali družinskih terapij, saj alkoholizem pogosto vpliva tudi na socialno mrežo.

Miti in resnice

• Mit: Dokler oseba hodi v službo in izpolnjuje obveznosti, ni odvisna od alkohola. Resnica: Funkcionalni alkoholiki lahko dolgo vzdržujejo zunanji videz normalnosti, medtem ko se njihovo zdravje in odnosi poslabšujejo.
• Mit: Odvisni so samo tisti, ki pijejo vsak dan. Resnica: Tudi vzorec intenzivnega občasnega pitja lahko vodi v odvisnost.
• Mit: Sposobnost občasne abstinence izključuje odvisnost. Resnica: Občasna abstinenca ne izključuje odvisnosti, če se ob ponovnem pitju vzorci problematičnega pitja nadaljujejo.
• Mit: Uspešni, izobraženi ljudje redko postanejo odvisni. Resnica: Alkoholizem ne izbira po socioekonomskem statusu ali izobrazbi in lahko prizadene vsakogar.

Zakaj je pomembno pravočasno ukrepanje

Na NIJZ opozarjajo, da škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem. Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10,9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. V istem letu smo zabeležili 804 primere smrti, do katere je prišlo izključno zaradi alkohola, in 3.545 primerov bolnišničnih zdravljenj. Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi zaradi škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnične obravnave bi lahko v celoti preprečili z manj tveganim pitjem ali abstinenco.

Najboljši nasveti za pomoč sebi ali bližnjemu

• Bodite iskreni do sebe in evidentirajte vzorce pitja.
• Ne prenehajte nenadoma, če ste dolgo pili velike količine - poiščite zdravniško oceno.
• Poiščite strokovno pomoč pri osebnem zdravniku, psihiatru ali centru za zdravljenje odvisnosti.
• Vključite svojce v zdravljenje in poiščite podporo skupin za samopomoč.
• Ustvarite načrt za krizne trenutke in uredite varnost v domačem okolju.

Alkoholizem ali sindrom odvisnosti od alkohola je zdravstveno stanje, pri katerem oseba izgubi nadzor nad pitjem. Pomembno je razumeti, da alkoholizem ni posledica pomanjkanja volje ali moralne šibkosti, temveč gre za zdravstveni problem, ki zahteva strokovno pomoč. Zasvojenost z alkoholom je sicer ozdravljiva, če imamo iskreno voljo za spremembo in dostopamo do ustrezne strokovne oskrbe.

tags: #nosecnica #ki #oziva #alkohol