Vpliv gestacijskega diabetesa na zdravje otroka

Gestacijski diabetes (nosečniška sladkorna bolezen) je sladkorna bolezen, ki se prvič odkrije med nosečnostjo in običajno nastane zaradi hormonskih sprememb in načina, kako telo pretvarja hrano v energijo. Gestacijski diabetes povzroča visok krvni sladkor, ki lahko vpliva na nosečnost in zdravje otroka. Večina otrok, rojenih materam z gestacijskim diabetesom, je zdravih, še posebej če je bil krvni sladkor med nosečnostjo ustrezno nadzorovan.

Kako nastane in kako se odkrije gestacijski diabetes

Med nosečnostjo placenta proizvede različne hormone, ki poslabšajo inzulinsko delovanje v celicah matere, zato se poviša krvni sladkor. Gestacijski diabetes se običajno pojavi sredi nosečnosti, med 24. in 28. tednom. Svetovna zdravstvena organizacija in slovenske smernice priporočajo, da se merjenje sladkorja izvede že ob prvem pregledu pri ginekologu. Merjenje glukoze poteka na tešče, torej 8 ur po zadnjem obroku. Če se sladkorne bolezni ne odkrije na prvem pregledu, se pri vseh nosečnicah v obdobju med 24. in 28. tednom opravi še presejalni test - 75-gramski oralni glukozni tolerančni test (OGTT).

Pri tistih, ki imajo krvni sladkor na tešče povišan, je potrjena diagnoza nosečnostne sladkorne bolezni. Po Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni se pri slovenskih nosečnicah presejalni test izvede pri prvem pregledu, če imajo dejavnike tveganja, pri ostalih pa se test običajno opravi med 24. in 28. tednom.

Kako gestacijski diabetes vpliva na plod in novorojenčka

Glukoza prosto prehaja v posteljico, zato bo raven glukoze v otrokovi krvi pogosto enaka ravni v materini krvi. Trebušna slinavka nerojenega otroka mora proizvajati več inzulina, da obdela ves krvni sladkor v materini krvi. Pri plodu se bo čezmerno kopičilo maščobno tkivo, povečali se bodo nekateri organi, skelet bo pospešeno dozorel. Takšni dojenčki so lahko zaradi inzulina precej težki (makrosomija), pogosto pa imajo porodno težo večjo od 4000 g, zaradi česar so pogostejši carski rezi.

Dojenčki mater z diagnozo nosečniške sladkorne bolezni, ki je ne zdravimo, so pogosto hipoglikemični kmalu po rojstvu in trpijo zaradi neonatalne zlatenice, ker so se rodili z višjim odstotkom hemoglobina. Novorojenček ima pogosto porodno težo večjo od povprečja in zaradi tega so pogostejši carski rezi ter zapleti pri porodu, kot so porod z vakuumsko ekstrakcijo, zastoj ramen pri plodu ali potreba po sproženju poroda. Posledice zastoja ramen so lahko zastoj dihanja novorojenčka, poškodba živcev ali zlom kosti. Moteno je lahko tudi delovanje novorojenčkovih notranjih organov, kar lahko povzroči dihalno stisko, hudo zlatenico ali prenizke vrednosti sladkorja, magnezija in kalcija v krvi.

Dolgoročne posledice za otroka

• Otroci imajo večjo verjetnost za razvoj debelosti v otroštvu in mladosti.
• V odrasli dobi imajo ti otroci povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
• Nezdravljena nosečnostna sladkorna bolezen lahko v skrajnih primerih pomeni plodovo smrt pred ali tik po rojstvu.

Po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov krvni sladkor lahko na presnovo otroka vpliva dolgoročno: tako imajo takšni otroci v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi večje tveganje za pojav debelosti, v odrasli dobi pa sladkorne bolezni tipa 2.

Možni zapleti med nosečnostjo zaradi gestacijskega diabetesa

• Prekomerna rast otroka (makrosomija) in s tem povezana povečana verjetnost za porod s carskim rezom ali uporabo porodnih pripomočkov.
• Prekomerna količina plodovnice (polihidramnij), kar lahko povzroči prezgodnji porod ali težave pri porodu.
• Prezgodnji porod; porod pred 37. tednom.
• Povišan krvni tlak in preeklampsija, kar lahko ogroža življenje nosečnice in ploda.
• Povečano tveganje za okužbe (na primer sečil), kar lahko privede do prezgodnjega poroda ali predčasnih popadkov.

Bolj kot so vrednosti krvnih sladkorjev v nosečnosti urejene, manjše je tveganje za zaplete pri nosečnici in plodu. Zaradi tega je natančno spremljanje ploda med nosečnostjo ključnega pomena - izvajajo se pogostejši ultrazvoki za nadzor nad otrokovo rastjo in razvojem.

Prepoznavanje in simptomi

Nosečnostna sladkorna bolezen običajno ne povzroča opaznih znakov ali simptomov. Lahko se pojavita povečana žeja in pogostejše uriniranje, vendar so znaki velikokrat blagi in pogosto ostanejo neopaženi, dokler se ne opravi presejalni test. Signalni alarm je lahko še posebej močna rast otroka.

Zdravljenje in nadzor med nosečnostjo

Če imate gestacijski diabetes, lahko z nadzorovanjem ravni krvnega sladkorja zmanjšate možnosti za težave pri nosečnosti. Prejeli boste komplet za merjenje krvnega sladkorja, da boste lahko spremljali učinke zdravljenja. Raven sladkorja v krvi lahko znižate z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo. Nežne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in predporodna joga, lahko pomagajo znižati krvni sladkor, vendar je priporočljivo, da o vadbi predhodno posvetujete s svojim zdravnikom.

Včasih je mogoče nadzorovati gestacijski diabetes samo s prehrano (razred A1), včasih pa so potrebna zdravila ali inzulin (razred A2). Če spremembe življenjskega sloga ne znižajo krvnega sladkorja, bo zdravnik predpisal ustrezno zdravljenje z zdravili ali inzulinom. Nosečnice, pri katerih odkrijemo nosečnostno sladkorno bolezen, napotimo na zdravljenje k diabetologu. V večini primerov se bolezen uspešno zdravi z natančno predpisano dietno prehrano in redno telesno aktivnostjo nosečnice; če pa tako zdravljenje ni uspešno, pa z inzulinom.

Nadzor novorojenčka po rojstvu

Takoj po porodu bodo zdravniki novorojenčku redno spremljali raven sladkorja v krvi, da preprečijo morebitne težave, kot je hipoglikemija (nizka raven sladkorja). Če je raven nizka, bo vaš otrok morda moral dobiti glukozo z intravensko injekcijo, dokler se ne vrne na normalno raven.

Pri ženskah, ki so imele gestacijski diabetes, se vam svetuje prvo preverjanje ravni krvnega sladkorja takoj po porodu in ponovno čez 6 do 12 tednov. Priporoča se tudi ponovno presejanje na sladkorno bolezen na vsake tri leta, saj imajo ženske, ki so imele gestacijski diabetes, večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (35 do 60 % povečano tveganje v 10 do 20 letih po nosečnosti).

Preprečevanje in zmanjševanje tveganja

Ni ga mogoče povsem preprečiti, lahko pa ukrepate, da zmanjšate tveganje. Preden zanosite, lahko tveganje zmanjšate tako, da uživate zdravo prehrano, ste telesno aktivni in imate zdravo telesno težo. Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in ohranjanje zdrave telesne teže pred in med nosečnostjo so ključni dejavniki. Če imate gestacijski diabetes, lahko med nosečnostjo z uživanjem zdrave hrane, telesno vadbo in po potrebi z jemanjem zdravil pomagate nadzorovati stanje. Uravnavanje krvnega sladkorja lahko ohrani zdravje vas in vašega otroka ter prepreči težaven porod.

Statistika, priporočila in stroški spremljanja

Pojavnost gestacijskega diabetesa znaša približno 4 % po nekaterih podatkih, po drugih pa se giblje med 2 in 10 % nosečnic; v Sloveniji so bili podatki za leto 2017 okoli 8,5 % (približno ena od 12 nosečnic). Leta 2011 je v Sloveniji uveden nov način testiranja, ki ga za presejanje priporočajo številne mednarodne strokovne organizacije, vključno z WHO.

V Sloveniji so nosečnice s sladkorno boleznijo z obveznega zdravstvenega zavarovanja prejele tudi naprave za merjenje sladkorja; v letu 2017 so jih prejeli 1.446 aparatov. Cenovni standard za aparat za določanje glukoze v krvi znaša 10 evrov, za inzulinsko črpalko pa 1.840 evrov. ZZZS ocenjuje stroške zdravljenja nosečnice, če enkrat na mesec obišče diabetologa in si trikrat na dan meri sladkor v krvi, na približno 85 evrov na mesec.

Podpora, izobraževanje in pomen zgodnje diagnostike

Ker se gestacijski diabetes pogosto pojavi brez simptomov in lahko slabo vpliva na nosečnico in plod, je pomembno, da ga odkrijemo in zdravimo. Ženske z gestacijskim diabetesom pogosto potrebujejo izobraževanje o prehrani, samozmerjenju sladkorja in načinu življenja, saj to bistveno izboljša izid nosečnosti. V predporodni oskrbi bo zdravnik preveril raven sladkorja, pri diagnosticiranih nosečnicah pa jih napotijo k diabetologu in nutricionistu za nadaljnje ukrepe.

Pri nadzoru gestacijskega diabetesa ne spremljamo le glukoze v krvi, pač pa tudi druge dejavnike, kot so porast telesne teže, vnos ogljikovih hidratov s prehrano ter pogostost in število obrokov. Bolj kot so vrednosti krvnih sladkorjev urejene, manjše je tveganje za zaplete pri nosečnici in plodu.

Pomembno

Čeprav gestacijski diabetes običajno izgine po porodu, predstavlja opozorilo, da ima ženska povečano nagnjenost k razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Pravilna prehrana, primerna telesna teža in aktiven življenjski slog po nosečnosti bistveno zmanjšajo tveganje za kasnejši razvoj sladkorne bolezni pri materi in pozitivno vplivajo na zdravje otrok v družini.

tags: #nosecniska #sladkorna #otroci