Starost matere je pomemben dejavnik pri načrtovanju nosečnosti, vendar odločitev za otrokovo rojstvo vključuje tudi osebne, socialne in medicinske premisleke. Veliko žensk danes zanosi in rodi pozneje zaradi izobraževanja, kariere ali osebne odločitve, kar spreminja demografsko sliko družin.
Tveganja povezana s starostjo
Dejstva so tudi, da začne s starostjo upadati zmožnost zanositve, več je tveganja tako za negativen izid nosečnosti kot tudi za kromosomske nepravilnosti ploda.
Ne gre le za to, da je zanositev težja, pač pa gre za kakovost celic. Največja težava so naše jajčne celice, saj se ne obnavljajo - ženske se že rodimo z vsemi jajčeci, ki jih bomo kadarkoli imele. Starejša kot je ženska, starejše so njene jajčne celice in v poznih tridesetih se začnejo pojavljati degenerativni procesi.
Tveganja za nekatere zaplete so večja pri ženskah, starih 35 let ali več; verjetnost spontanega splava že v prvem trimesečju je večja, pri njih je večja možnost za povišan krvni tlak, nosečnostno sladkorno bolezen, trombozo, tudi zastoj rasti ploda in prezgodnji porod sta pogostejša.
Pri starejših nosečnicah je tudi več zgodnjih in poznih splavov, prezgodnjega poroda, več komplikacij s strani materinega zdravstvenega stanja, več preeklampsije (nosečnostno zatekanje, povišan krvni tlak in pojav beljakovin v urinu), predvsem pa so možne pri plodu pogostejše napake, bodisi kromosomske, genske ali strukturne.
Zdravniki se bojimo močno povišane verjetnosti za pojav trisomije 21 oziroma downovega sindroma, pogostejša sta tudi trisomija 13 in 18, ki pa sta manj poznani in zato o tem redkeje govorimo.
Čisto konkretne številke: 23. letna ženska ima tveganje za otroka z Downovim sindromom glede na starost 1 : 1045, 33. letna ženska 1 : 317, 40. letnica pa glede na starost tvega razvoj mongolizma pri plodu v 1: 58.
Tveganje za splav v prvem trimesečju nosečnosti se poveča pri ženskah, starejših od 35 let. Po 40. letu starosti je delež spontanega splava kar 30-odstoten, po 45. letu pa spontano splavi kar vsaka druga.
Poveča se možnost za rojstvo dvojčkov (ali več), ker z leti jajčeca postajajo manj kakovostna, zato telo pri eni ovulaciji spusti več jajčec hkrati; zastoj plodove rasti v maternici, tveganje za nepravilnosti kromosomov: Pogosteje se pojavljajo kromosomske anomalije.
Pri starejših je tudi več tveganja za pojav in razvoj kroničnih bolezni in obolenj, denimo sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega pritiska, kar lahko v nosečnosti privede tudi do nevarne preeklampsije.
Več je prav tako nevarnosti za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in nujni carski rez; pri 30-letnicah je približno 18 odstotkov carskih rezov in številka pri ženskah nad 37. let naraste na 28 odstotkov, pri starejših od 40. let pa na 32 odstotkov.
Presejalni in diagnostični testi
Na srečo dandanes poznamo več vrst presejalnih in diagnostičnih testov, s katerimi lahko preverimo, ali je vse v redu in ali vse poteka, kot bi moralo.
Starejše nosečnice imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju tudi več možnosti pri presejalnih testih za Downov sindrom, ki se opravlja med 11. in 14. tednom nosečnosti. Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo brezplačen presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT).
Po 37. letu starosti v času pričakovanega dneva poroda ima nosečnica pravico do horionske biopsije horionskih resic ali amniocenteze, pri katerih pa je približno odstotek tveganja za splav in ki veljata za invazivni metodi.
Ena od možnosti je tako imenovan NIFTY test, ki ga že zelo zgodaj v nosečnosti lahko opravijo zgolj z odvzemom materine krvi. Njegova natančnost je nad 99 odstotkov za tri najpogostejše sindrome: Downov (trisomija 21), Edwardsov (trisomija 18) in Patauov (trisomija 13), z njim pa lahko odkrijejo tudi morebitne druge kromosomske nepravilnosti.
Diagnostično lahko izključimo kromosomske nepravilnosti z amniocentezo, ki bi vam bila glede na starost priporočena. Tveganje ob tem invazivnem posegu za izgubo ploda znaša od 1 do 2 %.
Priporočila za spremljanje nosečnosti
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za zdravstveni nadzor nosečnic in ploda - obvezno zavarovanje v celoti krije stroške 10 sistematičnih pregledov, dveh ultrazvokov in individualnih svetovanj.
Prvi ultrazvočni pregled je pri zdravi nosečnici in plodu med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se določi predvideni datum poroda in tudi prvič oceni stopnjo ogroženosti. Druga ultrazvočna preiskava sledi v 20. tednu, ko se opravi morfologija ploda in se oceni plodovo rast.
Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu se opravi še ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti in je del kurativne obravnave. Vmes so pregledi v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, ki jih mora opraviti izbrani ginekolog.
Vsem nosečnicam tudi večkrat preverijo kri in urin, vmes opravijo presejalni test z glukozo za nosečniško sladkorno bolezen in jih po potrebi napotijo v diabetično ambulanto za nadaljnje zdravljenje.
Nosečnice nad 37. letom starosti lahko pričakujete več pregledov in ultrazvokov, če ginekolog oceni, da so potrebni. Ključno je torej upoštevati navodila in nasvete ginekologa ter opraviti vse preglede, ki vam jih svetuje za varno in zdravo nosečnost.
Življenjski stil in varnost
Pomembno je, da se v nosečnosti čuvate in da lepo živite, da ste tudi zmerno telesno aktivni in da vzdržujete primerno telesno težo. Sama sem imela prvega otroka pri 32. letih in tretjega pri 37. letih. Če pomislim za nazaj, sem bila ravno prav stara za materinsko vlogo in ne bi rodila prej, če bi lahko prevrtela čas nazaj.
Pri nekaterih ženskah z več življenjskimi izkušnjami in večjo psihično zrelostjo je nosečnost lažje prenašati. Večina "starejših nosečnic" nima težav med nosečnostjo in porodom.
Glede življenjskih navad: zmerna telesna aktivnost v nosečnosti je priporočljiva; kadilke naj prenehajo, alkohol v nosečnosti ni priporočljiv, prehrana naj bo uravnotežena. Nekatere ženske so poročale, da so pred nosečnostjo športale zmerno, kadile so opustile, alkohol zmanjšale ali izključile in s tem pozitivno vplivale na potek nosečnosti.
Prednosti pozne nosečnosti
Poznejše nosečnosti so pogoste tudi zaradi višje izobrazbe, bolj urejenega življenja, ugodnejše finančne situacije in uresničenih kariernih ciljev. Starši v štiridesetih so praviloma finančno stabilnejši, imajo urejene stanovanjske razmere in vzpostavljeno kariero. Poleg ekonomske varnosti je tu še čustvena zrelost.
Doktor John Mirowski iz univerze v Texasu meni, da je idealna starost za nosečnost in porod, ko ima ženska 34 let, saj se pri tej starosti pričakuje tudi stabilen odnos in podpora partnerja ter že izdelana kariera.
Praktični nasveti, če načrtujete zanositev pri 33-39 letih
- Posvetujte se z ginekologom: preglejte zdravstveno zgodovino, opravite osnovne teste in se pogovorite o morebitnih presejalnih/diagnostičnih testih (nuhtalna svetlina, NIFTY, amniocenteza).
- Ne odlašajte preveč: s starostjo se zmanjša število zdravih jajčec, zato lahko postopki zanositve trajajo dlje.
- Prilagodite življenjski slog: prenehajte kaditi, omejite alkohol, vzdržujte primerno telesno težo in ostanite zmerno telesno aktivni.
- Spremljajte kronična stanja: če imate povišan krvni tlak, diabetes ali težave s ščitnico, jih pravočasno uredite in nadzorujte z zdravnikom.
- Razen medicinskih tveganj, upoštevajte tudi osebne in družinske okoliščine: čustvena pripravljenost in podpora partnerja sta ključni.
Ginekolog: “Veliko informacij o porodih prihaja s forumov” (mag. Gorazd Kavšek, dr. med.)
Primeri iz prakse
Obstajajo številne osebne zgodbe in izkušnje žensk, ki so zanosile pri 33, 36 ali celo 40 letih in rodile zdrave otroke. Nekatere so imele brez zapletov in drugi so potrebovali dodatno zdravstveno oskrbo, vključno z asistirano reprodukcijo ali carski rezom. Pri vsakem primeru je pomembno individualno spremljanje in podpora strokovnjakov.
Tveganja in dejstva v številkah (povzetek)
| Starost matere | Približno tveganje za Downov sindrom |
|---|---|
| 23 let | 1 : 1045 |
| 33 let | 1 : 317 |
| 40 let | 1 : 58 |
V Sloveniji je povprečna starost vseh mater, ki so rodile v letu 2019, bila 31,1 leta, povprečna starost nosečnic, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. Po 37. letu rodi okoli 8,6 % in po 40. letu 2,5 % žensk, kar kaže, da je pozna nosečnost vse bolj pogosta.
Medtem ko medicina ponuja zaseve in možnost napredne diagnostike ter pomoči pri zanositvi, biologija ostaja odločilen dejavnik plodnosti. Medicina premika meje, toda biologija ima zadnjo besedo.