Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed petih kategorij posebno zavarovanih delavcev. Nosečnost je normalen del življenja in ni bolezen. Veliko žensk med nosečnostjo dela in nekatere se vrnejo na delo, ko še dojijo. Ker obstajajo določene obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje noseče ženske in/ali njenega otroka, je potrebno te delavke posebej zaščititi.
Zakonski okvir in ključni predpisi
Delo nosečnic je v Sloveniji jasno zakonsko urejeno z namenom zaščite zdravja matere in otroka. Nosečnice in njihovo delo urejata predvsem dva ključna predpisa: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) postavlja osnovni okvir pravic, medtem ko Pravilnik natančno določa prepovedana dela in tveganja. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1). Viri: 137. in 182.-185. člen Zakona o delovnih razmerjih; Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Uradni list RS, št.
Pravica do prilagoditve delovnega časa in delovnih pogojev
Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. To pomeni, da lahko ne le nosečnice in doječe delavke, ampak katerikoli starš svojemu delodajalcu predlaga drugačno razporeditev svojega delovnega časa zaradi potreb po usklajevanju družinskega in poklicnega časa, delodajalec pa je tisti, ki mora delavcu pisno utemeljiti svojo odločitev o (ne)prilagajanju delovnega časa.
Delodajalec mora prilagoditi delovne pogoje ali delovni čas, če ocena tveganja pokaže nevarnost. Če analiza tveganja pokaže nevarnost, mora delodajalec: prilagoditi delovne pogoje, prilagoditi delovni čas, ali zagotoviti drugo ustrezno delo. Če prilagoditev ni mogoča, mora delodajalec noseči delavki zagotoviti drugo delo. Če prilagoditev pogojev dela ali prilagoditev delovnega časa ne more izničiti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela.
Prepovedi in omejitve glede del, ki jih nosečnice ne smejo opravljati
Zakon določa, da noseča delavka ne sme opravljati dela, ki bi lahko ogrozilo njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti nevarnim dejavnikom ali neustreznim delovnim pogojem.
Nosečnice imajo prepoved opravljanja določenih del; ta prepovedana opravila določa Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Ta opredeljuje dela, ki predstavljajo tveganje za zdravje nosečnice ali otroka.
Noseča delavka ne sme biti izpostavljena: fizičnim dejavnikom (npr. delo v hiperbarnih pogojih - potapljanje, delo pod tlakom), biološkim dejavnikom (npr. toksoplazma, virus rdečk, če ni imunosti), kemičnim dejavnikom (npr. svinec in njegove spojine), posebnim delovnim pogojem (npr. podzemno rudarsko delo). Doječe delavke prav tako ne smejo biti izpostavljene določenim kemičnim in delovnim tveganjem.
Če ocena tveganja pokaže dodatno nevarnost za nosečnice, delo ne sme vključevati: vibracije, udarci ali nenadni premiki, dvigovanje in prenašanje bremen, hrup nad 80 dB, ionizirajoče in neionizirajoče sevanje, ekstremne temperature, utrujajoči gibi, položaji ali dolgotrajna potovanja, fizična ali psihična preobremenitev, mikroorganizmov, ki lahko povzročijo resne bolezni in predstavljajo tveganje za nosečnico ali plod, nevarne snovi, kot so živo srebro, ogljikov monoksid ali citostatiki, izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem.
Nočno delo, nadure in napotitve
Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. To velja tudi za čas, ko otroka še doji, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah.
Pravice do premestitve, nadomestila in odmora za dojenje
Če delavka opravlja delo, ki bi lahko v času njene nosečnosti škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivalo na njeno zdravje ali zdravje otroka, ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše. Delavka je to delo dolžna opravljati, vendar ima pravico do ugodnejše plače, če bi bila ta pri njenem običajnem delu višja. Če delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, pripada delavki nadomestilo plače.
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pod določenimi pogoji lahko za ta čas uveljavlja tudi nadomestilo plače.
Obveznosti obvestila in ocena tveganja
Bistveno pa je, da ženska, ki je noseča, o nosečnosti (z zdravniškim izvidom) nemudoma obvesti svojega delodajalca. Za to, da lahko delavka uveljavlja svoje pravice, mora o svoji nosečnosti nemudoma obvestiti svojega delodajalca, ki ji mora takoj omogočiti način dela, kot ga določa zakonodaja. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Delodajalec mora nato pripraviti oceno tveganja njenega delovnega mesta ter pripraviti in podpisati izjavo, da na njenem delovnem mestu ni znanih škodljivosti za delavko in plod. V kolikor pa ugotovi, da delovno mesto v času nosečnosti ni primerno, pa mora prilagoditi delovne pogoje in/ali urnik dela, če to ni mogoče zagotoviti drugo ustrezno delo in če tudi to ni mogoče, delodajalec poda predlog na ZZZS, da delavka za čas nosečnosti ostane doma.
Prepoved odpovedi in pravno varstvo
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe noseči delavki in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko koristijo starševski dopust (porodniško) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po koriščenju tega dopusta. Posebno pravno varstvo velja tudi, če delodajalec za nosečnost pred odpovedjo ni vedel. V tem primeru mora noseča delavka z zdravniškim potrdilom obvestiti delodajalca o nosečnosti pred iztekom odpovednega roka. Delodajalec lahko odpove pogodbo z nosečo delavko le v primeru izredne odpovedi po predhodnem soglasju inšpektorja ali v primeru prenehanja delovanja delodajalca. Če delodajalec prekine delavkino pogodbo zaradi nosečnosti, se smatra kot nezakonita odpoved. V tem obdobju ni dovoljeno vročiti obvestila o prekinitvi pogodbe.
Kdaj je potrebno obvestiti delodajalca in socialno varstvo
Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. Če ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči, tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta. Delavci so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva.
Reševanje sporov in dokazno breme
Če pride med delavko in delodajalcem do spora, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Prav tako je v primeru spora dokazno breme na strani delodajalca. Če pride do spora glede ocene tveganja ali primernosti dela, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije.
Praktični nasveti za delavke in delodajalce
- Obvestite delodajalca čim prej in predložite zdravniški izvid ter pričakovani datum rojstva.
- Zaželjeno je, da delodajalec takoj izvede oceno tveganja in pripravi izjavo o morebitnih škodljivostih.
- Če delovno mesto ni primerno, se dogovorite o prilagoditvi delovnih pogojev, urnika ali premestitvi na drugo ustrezno delo.
- Če ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, delavka prejme nadomestilo plače.
- Pred vrnitvijo po porodniškem dopustu se pogovorite o delovnih nalogah in morebitnih prilagoditvah delovnega časa.
Tabela: Povzetek pravic in obveznosti
| Področje | Pravica/obveznost |
|---|---|
| Obvestilo delodajalcu | Delavka obvesti delodajalca nemudoma z zdravniškim izvidom; navede pričakovani datum rojstva. |
| Ocena tveganja | Delodajalec pripravi oceno tveganja in izjavo; prilagodi delovno mesto ali omogoči drugo ustrezno delo. |
| Nočno delo in nadure | Prepovedane v nosečnosti in eno leto po porodu, če ocena tveganja kaže nevarnost. |
| Premestitev in nadomestilo | Če ni mogoče zagotoviti ustreznega dela, delavka prejme nadomestilo plače. |
| Odpoved pogodbe | Odpoved je prepovedana v času nosečnosti, dojenja do 1. leta in med starševskim dopustom z enim mesecem po njem, razen v izrednih primerih. |
| Odmor za dojenje | Polni delovni čas: najmanj ena ura odmora dnevno za dojenje do 18 mesecev otroka; možnost nadomestila plače. |
Pomembno za delodajalce
Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje za delavko. Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega. Delodajalec je namreč dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje za delavca.
Za delodajalce to pomeni dolžnost prilagajanja delovnega mesta za nosečnice, za delavke pa pomembno pravno zaščito v času nosečnosti in dojenja.