Kdaj se dojenček začne obračati? To je eno najpogostejših vprašanj, ki si ga zastavljajo starši v prvih mesecih otrokovega razvoja. Obračanje je pomemben mejnik, saj pomeni, da dojenček postopoma krepi svoje mišice in razvija koordinacijo gibov. Najprej se nauči nadzorovati glavo, nato pa sčasoma osvoji tudi obrate iz trebuha na hrbet in obratno. Ta prelomni trenutek pogosto spodbudijo igrače ali želja po bližini staršev, kar dodatno motivira otroka k raziskovanju okolice.
Kdaj in kako se dojenček začne obračati
Dojenček se začne obračati, ko … Potem, ko se dojenček nauči nadzorovati glavo, se pred sedenjem nauči še, kako se obračati. Tako se naučijo, kako se obrniti iz trebuha na hrbet in obratno. To je eden od prvih korakov otroka, ki ga lahko naredi neodvisno. Sprožilec je običajno igrača, ki jo je težko doseči, ali pa želja, da bi bil bližje vam.
Nekateri dojenčki se lahko iz trebuha na hrbet obračajo že pri treh mesecih starosti. Za rotacijo iz hrbta na trebuh pa malčki potrebujejo močnejše mišice. Večina otrok se zato iz hrbta na trebuh začne obračati med 5. in 7. mesecem starosti.
Med 3. in 4. mesecem - Če položite otroka na trebuh, dvigne glavo in ramena ter sloni na rokah. V tem času vas bo otrok verjetno presenetil z obračanjem iz hrbta na trebuh ali obratno. Če se otrok prej začne obračati iz trebuha na hrbet, je to ravno tako normalno.
Med 5. in 7. mesecem - Pri petih mesecih bo vaš dojenček verjetno dvignil glavo in prsni koš od tal. Poleg tega bo že kolebal na trebuhu, medtem ko bo z nogami brcal in z rokami naredil plavalne gibe. Tako njegove mišice postanejo močnejše. Ko bo vaš otrok star približno šest mesecev, se bo verjetno naučil obračanja v obeh smereh.
Nekateri dojenčki se nikoli zares ne obračajo okoli: ta mejnik preskočijo in začnejo sedeti, nato pa se plaziti. Vsak dojenček se razvija v svojem tempu, zato ni razloga za skrb, če se otrok obrača nekoliko prej ali kasneje od vrstnikov.
Kaj pomeni pravilno rokovanje (handling) z dojenčkom
Pravilno ravnanje z dojenčkom/handling je namenjeno predvsem dojenčkom, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja, in je del razvojne nevrofizioterapije. Pravilnega ravnanja naučimo tudi starše, ki potem to uporabljajo pri negovanju otroka v domačem okolju. S tem želimo doseči, da bi otrok čim več naredil sam in si ob tem pridobil izkušnje normalnega gibanja v prostoru.
Pravzaprav si vsi starši želijo pravilno rokovati z dojenčkom. Tudi starši zdravih otrok se radi odločijo za ta način ravnanja, da bi se s tem čim bolj približali normalnemu razvoju otroka in mu s tem omogočili kar najbolj optimalne okoliščine za njegov motorični razvoj. Vseeno je treba poudariti, da pri zdravem otroku zaradi velike variabilnosti v gibanju handling ni nujno potreben.
Osnovna pravila: kako varno obrniti in dvigniti dojenčka
Če želimo otroka dvigniti v naročje, ga prestaviti ali mu samo zamenjati pleničko, ga moramo vsekakor najprej obrniti na bok. Pri dvigovanju dojenčka obrnemo na bok preko pokrčene medenice, podpremo ramo in glavo ter si ga položimo v naročje.
Pri spuščanju sledi obratni vrstni red kot pri dvigovanju. Dojenčka držimo bočno na svoji roki ter ga najprej počasi spuščamo bočno na njegovo ritko in kolk, nato pa ga nežno spustimo na podlago.
Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno, kot kaže slika, in mu nogici pokrčimo proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko.
Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje. Pri spuščanju ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu.
Položaj dojenčka v naročju
Glava mora ostati podprta v podaljšku hrbtenice, otrokove roke so spredaj. Z roko dajemo podporo medenici. Bradica naj se rahlo naslanja na njegove prsi, roki pa naj ne visita navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki.
Prve mesece dojenček sicer glavo obrača, ne more pa je zadržati proti sili teže. Zato naj v naročju LEŽI. Eno roko moramo imeti pod otrokom. Podpiramo mu hrbet in glavo, ki nam ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec.
V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Pod silo teže se bo ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču. Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo.
Praktični napotki pri negi, dojenju in oblačenju
Dojenčka polagamo na podlago prek boka, tako da najprej položimo medenico in potem glavo. Otroka polagamo na podlago prek boka, tako da najprej položimo medenico in potem glavo. Ko ga dvigamo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu.
Pri preoblačenju spodnjega dela: Hlače preoblačimo na boku. Dojenčka preoblačimo v naročju ali na podlagi, tako da ga ves čas obračamo iz enega boka na drugega. Ko je večji, ga lahko preoblačimo v sedečem položaju v svojem naročju. Tudi pri tem je treba paziti, da so njegove roke neprestano spredaj.
Ne glede na to, ali dojenčka preoblačimo v naročju ali na podlagi, bodimo vedno pozorni, da odprtino puloverja pri oblačenju nastavimo na teme glavice in potegnemo naprej prek obraza. S tem preprečujemo nagib glave nazaj. Pri slačenju pa vedno potegnemo pulover od zadaj - začnemo pri temenu in ga počasi potegnemo naprej čez obraz dojenčka.
Hranjenje in podiranje kupčka
Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj kot pri dojenju. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi (ko nam leži na levi roki, prekrižamo desno nogo čez levo in obratno). Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi, z dudo jeziček malo potiskamo navzdol.
Kupček podiramo tako, da si dojenčka položimo na ramo. Z eno roko ga držimo za ritko, z drugo roko pa ga držimo prek njegovega hrbta, tako da s prsti podpiramo glavico in mu dajemo oporo. Pomembno je, da so roke dojenčka pred njegovo glavo in da sta obe nadlahti na istem ramenu tistega, ki ga nosi. Dojenčka ni treba tresti ali ga nositi naokrog.
Trebušni položaj in spodbujanje obračanja
Polagajte dojenčka med igro na trebuh, kolikor časa je to mogoče. Morda se bo prvič obrnil, čeprav tega še niste pričakovali. Zmanjšajte uporabo igračk na minimum. V starosti, ko začnemo dodajati mešano hrano, dojenčki še ne morejo sedeti samostojno. Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedamo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Tam bo lahko bral in se prevračal po mili volji ter si tako krepil mišice, hrbtenica pa pri tem s težo ne bo obremenjena.
Trebušni položaj je potreben za krepitev vratnih mišic v najzgodnejšem obdobju dojenčka, te pa so pomembne pri kontroli glave. Pri trebušnem položaju se dojenček uči počasi prenašati težo iz ene strani telesa na drugo, kar mu kasneje omogoča lažje učenje plazenja. Položaj na trebuhu pomaga kasneje tudi pri razvoju ravnotežja in koordinacije, ki sta temelja vseh motoričnih spretnosti.
Nošenje v nosilkah in ergonomska priporočila
Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna.
Ergonomske nosilke podpirajo naravni položaj otroka z upognjeno hrbtenico ter z nogami v položaju “M”. Ko gre za razvoj otroka, starši pogosto opazijo, da otrok v starosti 5 ali 6 mesecev postaja zainteresiran za odkrivanje okolja in zahteva, da se ga nosi obrnjenega proti svetu. Nošenje s sprednje strani, ko je otrok obrnjen naprej, je treba prakticirati kratkoročno, tako da ne pride do prekomerne senzorične stimulacije.
Ko je dojenček obrnjen navzven, je “odsekan” od jasnega pogleda na obraz negovalca. To je še posebno problematično v prvih 6 mesecih, kjer so interakcije z obrazom staršev vitalne za optimalen nevrološki razvoj otrokovih možganov. Zato absolutno priporočamo samo notranji položaj, ki je obrnjen naprej v prvih šestih mesecih.
Ko dojenček glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem, nekateri pa še kasneje), ga smemo nositi pokonci. Še vedno pa ga moramo podpirati v trupu. Zato je najbolj enostavno, da ga z eno roko naslonimo nase tako, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni.
Vaje in spodbude za obračanje
Otrok, ki je manjši od 140 cm ali lažji od 36 kg, mora biti nameščen v varnostnem sedežu, ki ustreza njegovi višini, teži in starosti. Vendar za spodbujanje obračanja doma veljajo naslednji koristni nasveti: polagajte dojenčka na trebušček pod nadzorom, spodbujajte ga s svojim glasom in zmanjšajte uporabo pripomočkov, ki omejujejo gibanje. Dojenčka lahko olajšamo trebušni položaj, če mu položimo pod prsi majhno blazinico ali svitek brisače oz. plenice.
Če se mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh. Okrog petega meseca se otrok začne opirati visoko na iztegnjeni roki ali roki izteguje k igračam. Ko dojenček glavo že dobro obvladuje, ga smemo nositi pokonci, vendar ga moramo podpirati v trupu.
Vloga strokovnjakov in obravnava posebnih otrok
Pravilno rokovanje in primerni položaji pri dojenju in hranjenju so veščine, ki se jih morajo starši priučiti in potrebujejo pomoč in podporo zdravstvenega osebja, ki to zna in je ustrezno strokovno usposobljeno. Diplomirani nevrofizioterapevti oziroma terapevti za razvojno nevrološko obravnavo otrok bi se morali aktivno vključevati v obravnavo otrok že od prvega dne rojstva.
Pri prezgodaj rojenih otrocih je ustrezna nevrofizioterapevtska obravnava lahko zelo koristna: nevrofizioterapevtske dejavnosti so osredotočene na koordinacijo položajne kontrole in gibanja, tako da nedonošenčkom omogočijo večjo kvaliteto in hitrost pri pridobivanju spretnosti. Rokovanje z dojenčkom predstavlja način, kako naj starši s pravilnimi prijemi in vodenjem spodbujajo dojenčkove naravne fiziološke vzorce drže in gibanja.
Posebne opozorila
Priporočljivo je, da polaganje in dvigovanje dojenčka izvajamo nežno in premišljeno ter se po potrebi posvetujemo s strokovnjakom, če opazimo večje zamude v razvoju. V primeru otrok z nizkim mišičnim tonusom, razcepljenim nebom ali drugimi posebnostmi je pomembna individualna prilagoditev položajev pri hranjenju in nošenju z nasvetom zdravstvenega osebja.
Kaj si zapomniti pri obračanju in nošenju
- Vedno podpirajte glavo in medenico; glava naj bo podprta v podaljšku hrbtenice.
- Pri dvigovanju vedno najprej obrnite otroka na bok preko pokrčene medenice.
- Roke dojenčka morajo biti spredaj; pazite, da ne visijo navzdol za hrbet.
- V prvih mesecih naj dojenček v naročju leži, ne ga nosite pokončno prehitro.
- Spodbujajte trebušni položaj pod nadzorom in igrivo na tleh za krepitev mišic.
- Pri uporabi nosilk izbirajte ergonomske modele in upoštevajte starost ter kontrolo glave.
Besedilo je povzeto po gradivu Zavrl N., Rok Simon M. Rokovanje, dojenje in hranjenje nedonošenčka in dojenčka so aktivnosti, ki zaposlijo mamo, dojenčka in zdravstveno osebje v prvih dneh in mesecih življenja.