Omedlevica pri dojenčku: vzroki in ukrepanje

Omedlevica, strokovno poimenovana tudi sinkopa, je kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane. Omedlevica pri dojenčku ali majhnem otroku je za starše izjemno stresna izkušnja, vendar je pomembno vedeti, kaj pomeni, kako jo prepoznati in kako pravilno ukrepati.

Kaj je omedlevica (sinkopa)?

Sinkopa (tudi omedlevica) je prehodna in kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšane prekrvitve možganov. Omedlevica nastane zaradi začasnega pomanjkanja pretoka krvi skozi možganske žile. Oseba izgubi zavest za največ nekaj minut, nato pa spontano pride do zavesti. Ker gre za zmanjšan dotok krvi v možgane, zaradi padca mišičnega tonusa postane telo mlahavo, človek pa je v obraz običajno bled.

Najpogostejši vzroki omedlevice pri dojenčkih

• Vazovagalna sinkopa: najpogostejša oblika sinkope, pri kateri živec vagus zaradi bolečine, strahu, poškodbe ali stresa povzroči nenadno znižanje utripa srca in razširitev žil. Zato se zniža krvni tlak in zmanjša dotok krvi v možgane, kar lahko povzroči izgubo zavesti.
• Respiratorne afektivne krize: pri majhnih otrocih se ob hudem jokanju, prestrašenosti ali bolečini lahko pojavi kratek prehod v nezavest, kar je opisano kot respiratorna afektivna kriza.
• Ortostatska hipotenzija: čeprav pri dojenčkih manj pogosta, je padec krvnega tlaka ob spremembi položaja lahko vzrok omedlevice tudi pri manjših otrocih.
• Dehidracija, driska ali bruhanje: lahko zmanjšajo količino krvi in vodijo v omedlevico.
• Kardiogeni ali nevrološki vzroki ter zdravila: v redkih primerih je vzrok sinkope srčne narave ali nevrološki, zato je pri ponavljajočih se epizodah potrebna zdravniška ocena.
• Alergična reakcija: redka možnost nezavesti ob anafilaksiji; alergične reakcije na sestavine cepiva so izjemno redke, približno ena na milijon odmerkov.

Znaki in opozorilni simptomi pred omedlevico

Pred omedlevico se lahko pojavijo in nanjo opozorijo slabost, omotičnost, bledica, hladna in potna koža, zamegljen vid, upočasnjen srčni utrip, hitro dihanje (hiperventilacija) ter ohlapnost okončin, ki jim, če prej ne ukrepamo, sledi kolaps.

Posebnosti pri cepljenju in medicinskih postopkih

Omedlevica po cepljenju sodi v skupino vazovagalne sinkope. Pojavi se lahko kadarkoli po cepljenju, v več kot 80 % primerov pa se pojavi v prvih 15 minutah. Najbolj značilna je za mladostnike med 10. in 19. letom, vendar se omedlevica lahko zgodi po vsakem cepljenju, ne glede na vrsto cepiva, saj ne gre za reakcijo na cepivo, temveč na dejanje cepljenja oziroma strah pred njim ali injekcijskimi iglami.

V času epidemije covida-19 smo lahko na družbenih omrežjih zasledili napačno razumevanje omedlevice ob cepljenju. Nekateri so pisali celo o komi, spet drugi so omedlevico razumeli kot neželeni učinek cepiva. S stresom in strahom povezani simptomi ob cepljenju, kot so omedlevica, hiperventilacija (vedno hitrejše dihanje) ali mravljinčenje po okončinah, človeka res lahko prestrašijo, a niso nevarni in so povsem normalni. Prav tako niso neželeni učinek cepiva, temveč samega akta cepljenja.

Kako preprečiti omedlevico pri dojenčkih in otrocih

• Pred cepljenjem poskrbimo, da že pred cepljenjem dovolj pijemo; pri starejših otrocih naj imajo pri sebi vodo in kakšen slan prigrizek.
• Za preusmeritev pozornosti lahko poskrbimo s klepetom, poslušanjem glasbe ali branjem. Zelo pomembno je, da se že pred cepljenjem z otrokom ali mladostnikom pogovorimo in mu pojasnimo, kako postopek poteka in kaj lahko pričakuje.
• Poseben poudarek na pogovoru s tistimi mladostniki, ki so v preteklosti že doživeli s stresom in strahom povezane simptome ob cepljenju ali pa so ob cepljenju celo že omedleli.
• Tehnika napenjanja mišic: ena od tehnik, ki se je izkazala za učinkovito pri preprečevanju omedlevice, je tehnika napenjanja mišic. To poveča krvni tlak, kar prepreči nenaden padec pritiska, ki povzroči omedlevico. Vajo ponavljamo, dokler cepljenje ni mimo oziroma dokler ne mine občutek omotičnosti. Pomembno je, da ob tem NE napenjamo mišic rok.
• Če pri starejših otrocih pride do hiperventilacije (vedno hitrejše dihanje), dihamo skozi stisnjene ustnice počasi; eno roko lahko položimo na trebuh pod rebra, drugo pa na prsni koš, kar pomaga preusmeriti pozornost.

Kako ukrepati, če dojenček ali otrok omedli

Če opazimo, da otrok izgubi zavest, je najpomembneje ohraniti mirnost in preprečiti poškodbe. Omedlevica ne potrebuje posebnega zdravljenja, zadostuje namestitev v ležeči položaj, z dvignjenimi nogami, kar pospeši vračanje krvi v glavo. Če nezavestnega držimo pokonci, lahko nezavest traja dlje.

Na urgenci so vas pregledali, ker ste omedleli. Na srečo niso odkrili resnega vzroka za vašo omedlevico. Zato vam je zdravnik po pojasnilih in navodilih dovolil, da greste domov. Omedlevica sama po sebi ni nevarna in najpogosteje traja le nekaj sekund. Ob manjših simptomih si lahko pomagamo tudi samo s prekrižanjem nog in stiskanjem mečnih, stegenskih in zadnjičnih mišic, s čimer iztisnemo kri iz spodnjih okončin proti srcu, zaradi aktivnosti mišic pa se zviša tudi krvni tlak.

Prva pomoč in kdaj poklicati pomoč

• Preverite dihanje in odzivnost. Nezavestnega od mrtvega ločimo po dihanju. Če dihanja ni, takoj začnemo z oživljanjem.
• Osebo, ki diha, namestimo v stabilni bočni položaj, da preprečimo zaporo dihalne poti. Pri sumu na zastrupitev osebo vedno namestimo v stabilni bočni položaj, saj je tveganje za bruhanje veliko.
• Ne vstavljamo ničesar v usta.
• Pokličemo nujno pomoč (112), če nezavest traja več kot nekaj minut, če gre za omedlevico med naporom ali ležanjem, ob bolečinah v prsih ali palpitacijah pred omedlevico, vztrajnih trzajočih gibih ali pri sumu na srčno obolenje v družini.

Razlikovanje med omedlevico in resnimi stanji

Pomembno je razlikovati med običajno omedlevico ter resnimi stanji, kot so epileptični napadi ali koma. Po epileptičnem napadu je oseba zmedena, utrujena in dremava, pri komi pa gre za dolgotrajno stanje nezavesti, iz katerega bolnika ni mogoče prebuditi. Motnje zavesti segajo od zaspanosti do popolne izgube zavesti, kar lahko hitro postane življenjsko ogrožajoče stanje.

Posebni nasveti za starše

• Če otrok prične močno jokati in gre v zatirajoče dihanje ali v afektivno krizo, poskušajte ostati mirni; otrokovo pozornost usmerite nekam drugam ("Gremo se igrati…" ali "pridi bova pogledala…").
• Če je otrok v preteklosti že imel tovrstne epizode, poskušajte preprečiti njihovo stopnjevanje z mirnim vedenjem in pomirjanjem; če pa se napad poglablja zaradi otrokovega strahu, ker je mama dezorganizirana (prestrašena, nemočna), moramo poskušati otroku pokazati, da situacijo obvladujemo.
• Če opazite, da se pojavljajo ponavljajoče epizode omedlevice, se posvetujte z zdravnikom, saj je včasih potrebna dodatna diagnostika.

Tabela: Hitri pregled ukrepov

Omedlevica je pogost simptom, ki se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, od blagih do hudih. Prepoznavanje opozorilnih znakov, pravočasno ukrepanje in uporaba preprostih preventivnih tehnik lahko pomagajo preprečiti večino epizod in zmanjšati tveganje za poškodbe.

tags: #omedlevica #pri #dojencku