Porodniški dopust in z njim povezano nadomestilo predstavljata ključni pravici, ki sta predmet zanimanja številnih bodočih podjetnic, ki razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v ureditev porodniškega dopusta in nadomestila za samostojne podjetnice v Sloveniji, pri čemer izhaja iz specifičnih pravnih in praktičnih vidikov.
Kdo lahko dela med porodniškim oziroma starševskim dopustom
Starševsko nadomestilo upravičenci prejemajo oziroma ga ohranijo tudi, če v času koriščenja starševskega dopusta opravljajo delo prek avtorske ali druge civilne pogodbe, ki jih določa Obligacijski zakonik, a le, če tako delo nima elementov delovnega razmerja, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Upravičenci do starševskega nadomestila (ali pred tem materinskega nadomestila) pa lahko v času koriščenja le-tega opravljajo tudi osebno dopolnilno delo na podlagi vrednotnic. Pogoj je, da ne gre za delo v okviru rednega delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, delo v okviru samostojne dejavnosti in da delo nima elementov delovnega razmerja.
To pomeni, da lahko oseba v času koriščenja starševskega dopusta in prejemanja starševskega nadomestila opravlja delo po avtorski ali drugi civilni pogodbi po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1). Drugačna pa bi bila situacija v primeru, če bi taka oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi ter pričela opravljati delo v rednem delovnem razmerju, saj bi to pomenilo, da je prekinila starševski dopust in da ne želi izrabiti pravice do odsotnosti z dela zaradi starševskega varstva.
Kdaj izgubil pravico do nadomestila
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 48. členu določa, da pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Pravica do nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 41. člena tega zakona začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.
To tudi odgovori na vprašanje glede izgube starševskega nadomestila. Če inšpekcija ugotovi, da delate, izgubite nadomestilo. Če inšpekcija ugotovi, da opravlja delo v okviru svojega rednega delovnega razmerja ali samostojne dejavnosti, lahko posameznica ali posameznik izgubi materinsko ali starševsko nadomestilo.
Elementi delovnega razmerja - kdaj gre za zaposlitev
Spomnimo, elementi delovnega razmerja so: prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, plačilo za delo, osebno opravljanje dela, nepretrgano opravljanje dela, opravljanje dela po navodilih, opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da če obstajajo pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (osebno opravljanje dela, nepretrganost dela, vključenost v organiziran delovni proces, vezanost na navodila delodajalca, delo pod nadzorom in plačilo), se istega dela ne sme opravljati po avtorski ali podjemni pogodbi. V takšnem primeru je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi, ki vključuje plačilo davkov in prispevkov.
Praktične dileme: delodajalec zahteva delo med porodniško - kaj storiti?
Žal se, kot beremo, še dogaja, da delodajalci, kljub vsem zakonom, pravilnikom in kaznim, še vedno pritiskajo na zaposlene in jim nalagajo delo tudi, ko so le-ti upravičeno odsotni z dela. Zakon je gotovo na vaši strani. V prvem odstavku 191. člena Zakona o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002) je jasno navedeno: »Delodajalec je dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom. …«
Tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (UL RS 110/2006) so določbe o dolžnostih delodajalcev in načinu izrabe starševskega dopusta: »15. člen (dolžnosti delodajalcev) Delodajalci so dolžni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v skladu s tem zakonom. 19. člen (način izrabe porodniškega dopusta) Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. … 45. člen (prenehanje pravice do starševskega nadomestila) Pravica do starševkega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela. Pravica do starševskega nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 39. člena tega zakona začne delati oziroma začne opravljati samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora oseba, ki prejema starševsko nadomestilo, vrniti neupravičeno prejeti znesek starševskega nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi.«
To tudi pojasni, kaj bi se lahko zgodilo, če bi vas inšpektor "ujel" pri opravljanju dela. Če inšpekcija ugotovi, da delate, izgubite nadomestilo. Kaj bi doletelo delodajalca, ne vem natančno; verjetno denarna kazen.
Samostojne podjetnice: prijave, trajanje dopusta in višina nadomestila
Za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila je ključnega pomena ustrezna zavarovanost samostojne podjetnice. Pred začetkom porodniškega dopusta mora biti oseba vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo je treba oddati na pristojnem centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta, najhitreje pa 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Zamuda pri oddaji vloge lahko povzroči, da se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali datum rojstva otroka, kar lahko neposredno vpliva na dolžino in višino izplačanega nadomestila.
Porodniški dopust v Sloveniji traja 105 dni in se lahko začne najkasneje 28 dni pred predvidenim rokom poroda. V tem obdobju podjetnica ne sme opravljati dela. Po izteku porodniškega dopusta sledi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Vendar pa obstaja možnost dogovora med materjo in očetom, kjer lahko mati koristi tudi očetov del starševskega dopusta, kar lahko podaljša njen dopust do skupno 260 dni.
Višina nadomestila med porodniškim dopustom je neposredno vezana na višino prispevkov, ki jih je podjetnica plačevala za starševsko varstvo pred nastopom dopusta. Nadomestilo znaša 100 % povprečne mesečne osnove, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem od dneva oddaje vloge. To pomeni, da višji prispevki vodijo do višjega nadomestila. Samostojne podjetnice, ki so v preteklih letih plačevale minimalne prispevke, bodo zato upravičene do nižjega nadomestila.
| Vidik | Ključna določba / posledica |
|---|---|
| Trajanje porodniškega dopusta | 105 dni; ne sme se opravljati dela |
| Starševski dopust | 130 dni na starša, možnost prerazporeditve do 260 dni |
| Višina nadomestila | 100 % povprečne mesečne osnove (zadnjih 12 mesecev) |
| Omejitve izplačila | Zgornja meja: 2,5-kratnik povprečne bruto plače; spodnja meja: 55 % minimalne bruto plače |
| Plačilo prispevkov med dopustom | Država prevzame plačilo prispevkov, če podjetnica dejansko ne opravlja dejavnosti |
Delo po podjemni in avtorski pogodbi med dopustom - tveganja in interpretacije
Eden izmed ključnih dilem, s katerimi se soočajo samostojne podjetnice, je možnost opravljanja dela po podjemni pogodbi med porodniškim dopustom. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 45. členu jasno določa, da pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela. To vključuje tudi primere, ko oseba začne opravljati samostojno dejavnost ali sklepa pogodbe o zaposlitvi. Posledica kršitve je vrnitev neupravičeno prejetega zneska starševskega nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi.
Kljub tej jasni zakonski določbi, se v praksi pojavljajo različna tolmačenja in situacije. Nekateri viri, vključno s Centri za socialno delo, nakazujejo, da je honorarno delo po pogodbi o delu ali podjemni pogodbi možno, če ne vključuje plačila socialnega in zdravstvenega zavarovanja in ne predstavlja rednega delovnega razmerja. Drugi pa poudarjajo, da vsako opravljanje dela, ne glede na obliko pogodbe, lahko sproži prenehanje pravice do nadomestila, če je v nasprotju z namenom starševskega dopusta, ki je namenjen varovanju in negi otroka.
Pravna ureditev glede avtorskih in podjemnih pogodb dodatno zaplete zadevo. Medtem ko je avtorsko delo obdavčeno zgolj 60 % zaslužka (zaradi domnevnih normiranih stroškov), podjemna pogodba obdavči 90 % zaslužka, saj so normirani stroški le 10 %. Bistvena razlika pa je v tem, da se prispevki za socialno zavarovanje plačujejo zgolj za delavce v rednem delovnem razmerju, sklenjenem po Zakonu o delovnih razmerjih. Civilne pogodbe, kot sta avtorska in podjemna, ne vključujejo vključitve v socialna zavarovanja.
Praktični nasveti in možnosti za samostojne podjetnice
Med trajanjem porodniškega dopusta in prejemanja nadomestila država prevzame plačilo prispevkov, vendar le pod pogojem, da podjetnica v tem času dejansko ne opravlja nobene dejavnosti. V primeru, da inšpekcijski nadzor ugotovi, da podjetnica kljub dopustu opravlja delo, ji pravica do nadomestila preneha, prejeta sredstva pa mora v celoti vrniti. Da bi se izognile morebitnim težavam, se lahko samostojne podjetnice začasno razbremenijo z imenovanjem prokurista ali z zaposlitvijo osebe, ki lahko zakonito vodi poslovanje podjetja v času njihove odsotnosti.
Samostojne podjetnice se lahko pred nastopom porodniškega dopusta posvetujejo z davčnimi in pravnimi svetovalci, ki jim lahko pomagajo pri optimalnem načrtovanju višine prispevkov in razjasnitvi morebitnih dvomov glede opravljanja dela med dopustom. V primeru, da podjetnica med porodniškim dopustom ne sme opravljati dela v svojem podjetju, lahko razmisli o začasni zaposlitvi druge osebe ali imenovanju prokurista, ki bo vodil poslovanje.
Poudariti je treba, da delo praviloma ne sme biti opravljeno v času, ko oseba dejansko varuje otroka, kar se običajno razume kot čas med 8. in 16. uro. Vendar pa nekatere interpretacije dopuščajo opravljanje honorarnega dela v prostem času, če to ne ovira osnovne funkcije starševskega varstva.
Pravne in človeške dimenzije - zaščita matere in otroka
Prvo leto v otrokovem življenju je čas skrbi, navajanja drug na drugega, povezovanja, ljubkovanja, oblikovanja občutka varnosti… Prav je, da tako starši kot tudi delodajalci spoštujejo to leto kot poseben čas, dragocen za starše in otroka. Najbrž otrok in mama nikoli več ne bosta preživela skupaj toliko časa, kot ravno v tem letu, zato naj ga čim bolje izkoristita.
Verjamem, da težko odklonite delo in se bojite izgube službe. Odločite se sami, ali boste zmogli usklajevati vse te obveznosti. Sami najbolje veste, koliko dela bi vam delodajalec rad naložil in koliko časa vam bo to vzelo.
Če ste v dilemi
- Posvetujte se s Centrom za socialno delo ali pravnim svetovalcem pred sprejemom kakršnekoli pogodbe med dopustom.
- Če ste samostojna podjetnica, razmislite o imenovanju prokurista ali začasni zaposlitvi osebe za vodenje podjetja.
- Če delodajalec pritiska na vas, dokumentirajte komunikacijo in poiščite pravno pomoč - zakon in inšpekcija vam lahko pomagata.
- Upoštevajte, da vsaka situacija lahko zahteva individualno pravno oceno glede elementov delovnega razmerja.
Pomembno je, da se samostojne podjetnice zavedajo svojih pravic in obveznosti ter se pred morebitnimi zapleti ustrezno informirajo. Z natančnim poznavanjem zakonskih določb in pravočasnim ukrepanjem si lahko zagotovijo mirno obdobje materinstva, ne da bi pri tem ogrozile svoje podjetje ali svoja finančna sredstva.
tags: #opravljanje #spin #porodniska