Pljučnica pri dojenčku: simptomi, diagnostika in zdravljenje

Pljučnica pri dojenčkih in majhnih otrocih je resno stanje, ki zahteva hiter odziv. Pri dojenčkih je potek bolezni pogosto manj izrazit, klinični znaki so lahko netipični, zato je pomembno poznati ključne simptome, načine diagnoze, možnosti zdravljenja in nevarne znake, ki zahtevajo nujno medicinsko pomoč.

Kako nastane pljučnica in kdo je najbolj ogrožen?

Pljučnico povzročajo bakterije, virusi, glive ali drugi mikroorganizmi. Pljučnica se običajno prične z vdihavanjem patogenih mikroorganizmov v pljuča, redkeje pa lahko do pljuč pridejo mikroorganizmi preko krvnega obtoka ali iz bližnje okužbe. Pri predšolskih otrocih so najpogosteje povzročitelji virusne okužbe; pri šolarjih so pogost povzročitelj mikoplazma in pri nekoliko starejših otrocih bakterije, kot je pnevmokok. Pljučnica je posebej nevarna za najmlajše (do 5. leta starosti), starejše in kronične bolnike.

Simptomi pljučnice pri dojenčkih

Pri dojenčkih in majhnih otrocih so lahko znaki pljučnice manj očitni ali netipični. Pogosto se pojavi:

• pospešeno dihanje (tahipneja) ali oteženo dihanje, dihanje z nosnimi krili;
• stokanje, dihanje s pomožnimi mišicami in ugrezanje mehkih delov prsnega koša;
• povišana telesna temperatura ali blaga vročina; pri nekaterih dojenčkih pa je povišana temperatura lahko odsotna;
• suhi ali produktivni kašelj, ki se lahko poslabša pri kašljanju ali globokem vdihu;
• neješčnost, razdražljivost, povečana zaspanost ali splošno oslabelost;
• možni so tudi bolečine, ki se izražajo kot bolečine v prsih ali kot bolečine v trebuhu;
• modrikasta obarvanost ustnic, konic prstov ali kože, kar je znak hudega pomanjkanja kisika - zahteva takojšen obisk zdravnika.

Atipična pljučnica pri otroku

Atipična pljučnica je pogosto posledica mikroorganizmov kot so Mycoplasma pneumoniae ali Chlamydophila pneumoniae in lahko poteka drugače kot tipična bakterijska pljučnica. Za atipično pljučnico so pogosti:

• počasnejši začetek bolezni;
• splošni simptomi (glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost);
• suhi, dražeči kašelj;
• v laboratorijskih izvidih zmerno povišan CRP in zmerno povišani levkociti;
• izmeček običajno ni izrazito gnojen, temperatura pa je pogosto zmerno povišana.

Kako zdravnik postavi diagnozo?

Diagnoza temelji na kombinaciji anamneze, kliničnega pregleda in po potrebi diagnostičnih testov. Zdravnik bo:

• prepal o težavah (vrsta kašlja, prisotnost vročine, dihalna stiska, spremljajoče bolezni, vpliv vrtca ali drugih otrok v okolici);
• opral meritev temperature, frekvence dihanja, srčnega utripa in zasičenosti kisika (SpO2);
• poslušal pljuča s stetoskopom - pri virusnih spodnjih okužbah so pogosti piski in poki nad pljučima, medtem ko je pri bakterijski pljučnici klinični pregled včasih normalen;
• po potrebi naročil rentgensko slikanje prsnega koša, saj je rentgenogram osnovna metoda za potrditev pljučnice; pri nekaterih primerih je lahko ultrazvočna preiskava pljuč občutljivejša;
• priporočil laboratorijske preiskave (krvne preiskave za oceno vnetja, hemokulture pri bolnišničnih primerih, preiskave izmečka, bris nosno-žrelnega prostora in PCR teste za dokazy virusov ali mikoplazme).

Pregled krvi ni vedno potrditveni za pljučnico, vendar pomaga ločiti verjetno bakterijski od virusnega vzroka in oceniti resnost. Rentgensko slikanje ni potrebno pri vsakem primeru - lažje pljučnice se lahko zdravijo ambulantno brez RTG, vendar pri sumu na zaplete ali ponavljajočih se okužbah rentgenografija postane nujna.

Razlika med virusno, bakterijsko in atipično pljučnico

• Virusna pljučnica: pogosto postopnejši začetek, simptomi viroze (nahod, bolečine v mišicah), suh dražeč kašelj, rahlo zvišana temperatura, v otroka lahko prizadenejo virusi kot RSV, adenovirus, virus gripe. Večina virusnih pljučnic ne potrebuje antibiotikov.
• Bakterijska pljučnica: hitrejši in bolj buren začetek z visoko vročino, mrzlico, produktivnim kašljem (pogosto z gnojnim izmečkom), težkim dihanjem in bolečinami v prsih; zahteva antibiotično zdravljenje (penicilini, amoksicilin pri zunajbolnišničnih primerih).
• Atipična pljučnica: povzroča jo npr. Mycoplasma pneumoniae; potek je pogosto blagejši, nadzor simptomov in izbira specifičnih antibiotikov (makrolidi za mikoplazmo) se razlikuje od tipične bakterijske pljučnice.

Zdravljenje pljučnice pri dojenčkih

Način zdravljenja je odvisen od povzročitelja in resnosti bolezni:

• Virusne pljučnice: simptomatsko in podporno zdravljenje - počitek, zadostna hidracija, zdravila za zbijanje vročine, spremljanje dihalnega stanja; v primeru gripe obstajajo protivirusna zdravila (npr. Tamiflu) pri ustreznem spektru bolnikov.
• Bakterijske pljučnice: antibiotiki - za lažje zunajbolnišnične bakterijske pljučnice so izbira penicilini (Ospen) ali amoksicilin (Hiconcil); šolarjem z mikoplazmo so pogosto predpisani makrolidi (Sumamed, Macropen, Fromilid).
• Hospitalizacija: pri zelo majhnih otrocih, novorojenčkih, ob nizki saturaciji kisika, izraziti dehidraciji, zmedenosti, visoki vročini ali hudi dihalni stiski; v bolnišnici se po potrebi daje kisik, intravenske tekočine, merijo SpO2 in spremljajo življenske funkcije.
• Fizioterapija prsnega koša ni običajno potrebna; zdravil proti kašlju se v otroških primerih izogibamo.

Pomembno je poudariti, da vseh pljučnic ni treba zdraviti z antibiotikom - del pljučnic povzročajo virusi. Če so laboratorijski izvidi (nizek CRP, normalni levkociti) in epidemiološki podatki pripeljali do zaključka o virusnem izvoru, lahko zdravnik odloči za opazovanje in podporno zdravljenje brez antibiotikov. Če pa klinična slika ali preiskave nakazujejo bakterijsko okužbo, se predpiše antibiotik.

Praktični nasveti za starše

• Ob najmanjšem sumu na pljučnico poiščite pediatra.
• Če dojenček težko diha, ima modrikaste lica ali ustnice, se hitro posvetujte z zdravnikom ali odpeljite v urgentno službo.
• Skrbite za nosno higieno pri dojenčkih (fiziološka raztopina, aspirator po navodilih pediatra), predvsem pri prehladih, saj zamašen nos otežuje dihanje in hranjenje.
• Inhalatorji (nebulizatorji) so lahko koristni, vendar jih je treba redno in temeljito čistiti; po vsaki uporabi jih operite pod tekočo vodo, dnevno razkužujte in po potrebi sterilizirajte priključke - še posebej, če jih uporablja več otrok.
• Če v družini živi novorojenček ali zelo majhen dojenček in je starejši otrok bolan, je smiselno omejiti stike, dojenčka začasno ločiti in vzdrževati stroge higienske ukrepe (umivanje rok, uporaba maske pri bolnem v sorodstvu), zlasti če je novorojenček imel že zaplete ob rojstvu.
• Cepljenje proti pnevmokokom in gripi pomaga zmanjšati tveganje resnih bakterijskih pljučnic pri otrocih.

Možni zapleti

Zapleti pri hujših pljučnicah vključujejo:

• sepsa (širjenje bakterij po krvnem obtoku);
• plevralni izliv ali empiem (nabiranje tekočine ali gnoja med obema plastema poprsnice);
• pljučni abscesi;
• poslabšanje kroničnih bolezni ali odpoved dihal v zelo hudih primerih.

Kdaj k zdravniku oziroma v bolnišnico?

Takoj poiščite zdravniško pomoč, če:

1. dojenček ali otrok težko diha, ima pospešeno dihanje ali ugrezanje prsnega koša;
2. se pojavijo modrikaste ustnice ali konice prstov;
3. je otrok zelo zaspan, zmeden, neješč ali ne more piti;
4. je saturacija kisika nizka ali če se stanje hitro slabša;
5. temperatura izjemno naraste ali vztraja tudi po dajanju antipiretika in simptomi ne pojenjajo.

Kaj pričakovati po začetku zdravljenja?

Pri bakterijski pljučnici, če otroku predpišejo ustrezen antibiotik, se pogosto stanje izboljša že v 24-48 urah. Kašelj po pljučnici lahko traja več tednov, še posebej pri virusnem povzročitelju. Kontrolni pregled pri pediatru po končanem zdravljenju je priporočljiv, pri hujših primerih pa se včasih opravi tudi kontrolno rentgensko slikanje.

Opombe o uporabi antibiotikov

Antibiotik na virusne okužbe ne deluje in je njegova predpis prepogosto strokovno sporno. Zdravnik včasih predpiše antibiotik "za zaščito" po virusni okužbi, če ocenjuje povečano tveganje za bakterijski zaplet, a se to praksi strokovno razlikuje. Ne pozabite, da pretirana in nepremišljena uporaba antibiotikov prispeva k rasti odpornosti bakterij.

Preventiva

• cepljenja (pnevmokok, gripa) pomembno zmanjšajo tveganje resnih bakterijskih pljučnic;
• izogibanje izpostavljenosti cigaretnemu dimu, ki povečuje tveganje pri dojenčkih;
• higiena rok, zmanjševanje stikov z bolnimi osebami in skrb za nosno higieno pri dojenčkih ob prehladih.

Pljučnica je bolezen z različnimi poteki in povzročitelji. Pri dojenčkih je treba biti še posebej pozoren, saj so simptomi lahko netipični in hitro napredujejo. Hitsna ocena pri pediatru in po potrebi hospitalizacija sta ključna za varen potek zdravljenja.

Če opazite znake poslabšanja ali kritične simptome, nemudoma poiščite nujno medicinsko pomoč.

tags: #plucnica #pri #dojencku