Pogodbena zaposlitev za določen čas in obvestilo o nosečnosti delodajalcu

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (t.i. prepovedana vprašanja). Prav tako ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo navedenih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalca torej ne smejo zanimati takšni podatki kandidata. To v praksi pomeni, da ni pomembno, kaj kandidat odgovori na ta, t.i. prepovedana vprašanja, saj ti podatki delodajalca ne smejo zanimati, nima pravice do njih in jih zato ne glede na to, kakšni so odgovori na ta, t.i. prepovedana vprašanja, delodajalec ne sme uporabiti in se ne sme nanje sklicevati pri kateri koli svoji odločitvi.

Kaj pomeni zaposlitev za določen čas in kako se konča?

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je sklenjena za določeno obdobje. Ko to obdobje preteče, se izteče tudi obdobje zaposlitve. Napačno je prepričanje, da gre v primeru, ko delavcu poteče pogodba za določen čas, za prekinitev pogodbe, oz. da je odpuščen. Pogodba za določen čas je namreč sklenjena za določeno obdobje. Ko se obdobje izteče, se konča tudi obdobje zaposlitve.

Predhodno obvestilo delodajalca, da bo pogodba prenehala veljati tudi ni pogoj za prenehanje veljavnosti take pogodbe. Zakon takega obvestila niti ne zahteva. Vendar je tako obvestilo v praksi primerno predvsem z vidika jasno izražene namere delodajalca, da naj delavec po preteku dogovorjenega časa ne ostane več na delu.

Odpravnina in primeri, ko ne pripada

Pripada pa delavcu, če mu delodajalec pogodbe ne podaljša, odpravnina. Ta ne pripada v naslednjih primerih: če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca; če gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu; če gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom; če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas; če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Ker je v tem delu zakon nejasen, smo za razlago prosili pristojno ministrstvo. V kolikor opozorilo ne učinkuje in delodajalec odpravnine ne želi izplačati, jo lahko delavec izterja po sodni poti. V kolikor ima plačilno listo, na kateri je odpravnina obračunana, lahko delavec vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Za koliko časa je lahko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas?

Načeloma je lahko to obdobje največ 2 leti. To pomeni, da lahko delavec podpiše eno pogodbo za obdobje dveh let, ali pa denimo štiri pogodbe za obdobje pol leta. Delodajalec tako ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let. Če delodajalec sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z ZDR-1, se kaznuje za prekršek z globo od 3000 do 20.000 EUR (za manjše delodajalec je znesek nižji).

Zgoraj omenjeno obdobje dveh let se prekine, če delavcu poteče pogodba in delodajalec vsaj 3 mesece z delavcem ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru s podpisom nove pogodbe začne teči novo dvoletno obdobje.

Izjema je denimo projektno delo, ki traja več kot dve leti. V tem primeru lahko to obdobje traja tudi več kot dve leti, oz. za tako dolgo, kolikor traja projekt.

Kdaj se pogodba o zaposlitvi za določen čas sploh sklene?

Členu določa, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, če gre za: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas; nadomeščanje začasno odsotnega delavca; začasno povečan obseg dela; zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo; poslovodno osebo ali prokurista; vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona, opravljanje sezonskega dela; delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja; zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu; opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom; pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano; delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, predajo dela; voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah; druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi brez zgoraj opisanih omejitev. To velja, če gre za manjšega delodajalca (takega, ki ima 10 ali manj zaposlenih) in je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Varstvo nosečnic in obveznost obvestila delodajalca

Starševsko varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji. Slednja posebno pozornost namenja varstvu nosečnic na delovnem mestu. področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1).

Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče.

ZDR-1 v 115. v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca (npr. V primeru, da se prične postopek za prenehanje delovanja delodajalca (to pomeni, da pride do pričetka stečajnega postopka družbe ali likvidacije družbe), mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. V primeru, da nastopijo pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja, mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. Inšpektorat mu na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko.

Delavnopravna zakonodaja omogoča varstvo noseče ženske tudi v primeru, ko slednji že poteče odpovedni rok, vendar iz opravičenega razloga sama ni vedela, da je bila v času prejema odpovedi že noseča.

115. člen Zakona o delovnih razmerjih opredeljuje, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Opredelitev varstva po 115. členu se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi. Torej na prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Kdaj obvestiti delodajalca o nosečnosti?

PRIPOROČILO: Predlagam, da delodajalca o svoji nosečnosti obvestite čim prej. Zavedati se je potrebno, da se določene delovne naloge za nosečnice prilagodijo, glede na oceno tveganja.

V primeru, da nadomeščate sodelavko, ki je začasno odsotna, predvidevam, da imate sklenjeno pogodbo za določen čas do njene vrnitve. V tem trenutku je praktično pomembno vedeti, da če delodajalec pogodbe ne podaljša, to ni enako kot odpoved; delodajalec v bistvu ne prekine delovnega razmerja, samo podaljša ga ne.

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, vendar pa je treba poudariti, da je posebna pravna zaščita vezana na prejem uradnega obvestila o nosečnosti. Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče.

Praktična vprašanja iz primerov

Pri zaposlitvi za določen čas, je žal tako, da je odvisno izključno od delodajalca in njegove dobre volja, ali ti pogodbo podaljša ali ne. Delodajalec tudi v bistvu ne prekine delovnega razmerja, samo podaljša ga ne. Ti pa, noseča gor ali dol kakšnih posebnih pravic nimaš.

Sam primer: Pogodbo v službi imam za določen čas do 31.01. Pogodba pa mi velja predvidoma do aprila, saj nadomeščam učiteljico, ki je zdaj na porodniškem dopustu. Rečeno mi je bilo, da se lahko to še zavleče in jo bom nadomeščala še meseca maja. Za naprej pa mi bodo sporočili, če me bodo še potrebovali.

Zaključujem magisterij (manjka mi le še dokončana magistrska naloga) in v tem času sem se odločila, da se zaposlim. S 1.9. sem pričela z delom učiteljice DSP-ja v osnovni šoli. Nekaj dni pred začetkom zaposlitve pa sem izvedela, da sem noseča (šele 6. tednov). Po mojih izračunih bi rok poroda bil začetek maja/konec aprila, pogodba pa mi velja predvidoma do aprila 2022, saj nadomeščam učiteljico, ki je zdaj na porodniškem dopustu. Rečeno mi je bilo, da se lahko to še zavleče in jo bom nadomeščala še meseca maja. Za naprej pa mi bodo sporočili, če me bodo še potrebovali.

Ali mi bo v mojem primeru pripadalo starševsko nadomestilo (t.j. porodniška)? Upravičenost do starševskega nadomestila ugotavljajo Centri za socialno delo.

V primeru morebitnih vprašanj glede pogodb o zaposlitvi ali drugih vprašanj delovnega prava, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce! Ti vam lahko pomagajo tudi pri pripravi pogodb o zaposlitvi, internih aktov ipd.

Nasveti in priporočila

• Predlagam, da delodajalca o svoji nosečnosti obvestite čim prej.
• Zavedati se je potrebno, da se določene delovne naloge za nosečnice prilagodijo, glede na oceno tveganja.
• Če nadomeščate sodelavko, ki je začasno odsotna, predvidevam, da imate sklenjeno pogodbo za določen čas do njene vrnitve.
• Če delodajalec pogodbe ne podaljša, to ni enako kot odpoved; delodajalec v bistvu ne prekine delovnega razmerja, samo podaljša ga ne.
• V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja ali likvidacije mora delodajalec obvestiti inšpektorat; inšpektorat dovoli ali ne dovoli prenehanje delovnega razmerja z nosečo žensko.

Podatki o pravicah in obveznostih

Imate tudi vi vprašanja s področja delovnega prava? Obrnite se na naše pravne svetovalce.

tags: #pogodbena #zaposlitev #kdaj #povedati #za #nosecnost