Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Nekateri ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni. Dojenje prinaša nešteto prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje.
Kaj pomeni izključno in polno dojenje ter kako začeti
Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic. Adaptirano ali mlečna formula je namenjena tistim primerom, ko mati ali otrok ne sta sposobna dojiti. Po dopolnjenem šestem mesecu naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem.
Namesto izraza industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko uporabljamo naslednje izraze: mlečna formula, mlečni pripravek ali adaptirano dojenje. Dojenje ponuja dojenčku telesno in čustveno bližino ter pomembno vpliva na njegovo duševno in fizično rast. Zdravstvene organizacije poudarjajo, da je mleko prilagojeno posameznemu otroku in njegovi razvojni fazi ter da obstajajo jasne prednosti glede zdravja.
Pravni okvir in podpora na delovnem mestu
V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Potrdilo o še dojenju izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu. Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa, kar pomeni najmanj 20 ur tedensko. Pravico do krajšega delovnega časa lahko koristi eden od staršev, ki neguje otroka do tretjega leta ali do dveh otrok do osmega leta starosti pri najmlajšem otroku.
Znajditev ravnovesja: ovire in podpora okolja
Dojenje ni samo vprašanje posameznice; zahteva podporo partnerja, družine, zdravstvenih strokovnjakov in širše skupnosti. Ovire vključujejo pomanjkljive ali napačne informacije, delovne obveznosti ter kulturne predstave, da je dojenje «nevidno» ali zasebno. Pomembno je zagotoviti kakovostne informacije, praktično podporo in ustrezne pogoje. Zdravstveni strokovnjaki podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, rast in razvoj ter prehrano dojenčkov.
Nove smernice prehrane dojenčkov: vlečenje prednosti in prehod na dopolnilno prehrano
Nove smernice nutricionistov in pediatrov v Sloveniji vključujejo uvajanje dopolnilne prehrane v večjem poudarku na zelenjavi, mesu, žitah ter vitaminu D. Vitamin D se po novem dodaja že po prvem tednu življenja v odmerku 400 ie na dan, tako za dojene kot za dojenčke na mlečni formuli. Žitarice z glutenom naj bi uvajali med 6. in 7. mesecem, pri čemer je zgodnje ali prezgodnje uvajanje povezano z večjim tveganjem za celiakijo. Dodatki železa, cinka in drugih elementov v sledovih so ključni za pravilno rast in razvoj.
Red vrstnega reda uvajanja dopolnilne prehrane
Najprej zelenjavne kašice, nato zelenjavno-krompirjeve in mesne kašice (bel ali rdeč meso), sledijo mlečno-žitne in na koncu žitno-sadne kašice. Jajčni rumenjak priporočamo uvajati po šestem mesecu, beljak pa ter morske sadeže ter med po prvem letu. Kravje mleko kot glavni napitek je prav tako priporočeno šele po prvem letu starosti. Okrog 10. meseca lahko otroku ponudimo kruh; dodajanje sladkorja in soli naj se izogiba do po prvem letu starosti. Dojenček lahko postopoma uživa koščke hrane do približno 10. meseca.
Koliko in kako pogosto dojiti ter kdaj prekiniti ali prilagoditi dodatke
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu, ko je sesalni refleks najmočnejši. Zgodnje dojenje prispeva k manj zlateni in boljšemu razvoju sesalnih sposobnosti. Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju; v prvih dneh se vzorec hranjenja spreminja. Prsno mleko se tvori na osnovi povpraševanja; pogosto dojenje prispeva k večji proizvodnji mleka. V mnogih primerih je treba dodatek prilagojeno mleko uporabljati v prvih dneh ali tednih, vendar je cilj preiti na polno dojenje čim prej, kadar je mogoče in varno.
- Prve dni: pogosto dojenje, aktivno spremljanje mokrih plenic in blata.
- Približno do 2. do 3. meseca: otrok običajno pridobi na teži 450 g na mesec ali več; če pride do počasnejšega pridobivanja, je treba oceniti sesanje in potrebo po dodatku.
- Med 6. in 12. mesecem: dopolnilna prehrana postaja pomembna, vendar se dojenje ohranja po potrebi do starosti dveh ali več let, če mama želi in otrok potrebuje.
V primerih kolik ali alergij se lahko prilagodi dieta doječe matere, vendar se večinoma svetuje, da dojijo brez stroge diete, razen če obstaja dokazana alergija na kravje mleko ali druge izdelke. Pri dojenčkih z alergijo na mleko ali jajca je možno prilagajanje formule ali diete mater, vendar z nadzorom pediatra ali nutricionista. Razumevanje in prilagajanje prehrane ter uvajanje dopolnilnih živil naj potekata postopoma in v enotedenskih presledkih, da starši opazujejo morebitne preobčutljivostne reakcije.
Praktična podpora in izkušnje
Večina mater v Sloveniji želi in poskuša dojiti po porodnišnici; s pravilno podporo v bolnišnicah in doma ter z dostopom do informacij in svetovanja, se večina rodi v uspešno dojoče družine. Povezava z družino - zlasti očetovo podporo - in dostop do zdravstvenih strokovnjakov sta ključna za vzdrževanje dojenja. Zdravstveni sistemi po svetu in v Sloveniji spodbujajo primeren časovni okvir dojenja ter pripravljajo smernice za lažje in trajnejše dojenje, kar prispeva k zdravju otroka, mater in družbe.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Statistika in zanimivosti o dojenju v praksi
Nekaj ugotovitev: večina mater v Sloveniji začne dojiti novorojenčka, več kot polovica dojenčkov ostane pri dojkah po šestem mesecu. Dojenje prinaša številne zdravstvene in družbene koristi ter je pomembna tudi za okolje. Svetovni teden dojenja spodbuja družbo, da razume pomen podpore doječim materam in uvedbo praks, ki omogočajo trajno in kvalitetno dojenje.