Krajši delovni čas med starševskim dopustom: pravice in postopek

Krajši delovni čas je možnost, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši delovni čas od zakonsko določenega polnega delovnega časa. V nadaljevanju zberemo pravice, postopke in praktične vidike, ko gre za delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, ter pojasnimo, kako se urejajo plača, prispevki, dopust, malica in prevoz.

Kaj pomeni krajši delovni čas in kakšne oblike so možne

Definicija krajšega delovnega časa je kakršnakoli oblika zaposlitve, kjer je tedenski obseg dela manjši od 40 ur. Čeprav pogosto mislimo, da je skrajšan delovni čas 20 ur na teden, pa pravzaprav krajši delovni čas lahko obsega vse vmes (npr. 20, 25, 30 ali 35 ur tedensko). Ni treba, da greste pri krajšem delovnem času iz ene skrajnosti v drugo, temveč je smiselno premišljeno določiti, koliko ur na dan vam ustreza.

Polni delovni čas in min. obseg krajšega delovnega časa

Po ZDR-1 trenutno za polni delovni čas velja 40 ur na teden oz. 36 ur na teden, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur tedensko).

Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva: kdo in pod kakšnimi pogoji

• Pravico ima eden od staršev ali druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka.
• Pravico imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju; v tem primeru lahko pravica traja dlje, tudi do 18. leta starosti otroka.
• Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
• Pogoj za uveljavitev pravice je običajno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter zavarovanje za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali bil status aktivnega iskalca zaposlitve 12 mesecev v zadnjih 3 letih.

Postopek uveljavljanja pravice in plačilo prispevkov

Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavljate na centru za socialno delo (CSD), kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Pravico uveljavljate največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se vam pravica prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega.

Republika Slovenija zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.

Ali delodajalec lahko zavrne zahtevo za krajši delovni čas?

Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz ZSDP-1 in delodajalec delavcu te pravice ne sme odreči. To pomeni, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (najmanj polovično obveznost). Pravica izhaja iz zakona, zato ni stvar dobre volje delodajalca. V primeru kršitev ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo.

Razporejanje delovnega časa in omejitve

Tretji odstavek 148. člena ZDR-1 se nanaša na usklajevanje družinskega in poklicnega življenja: delavec lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, vendar je to v praksi le predlog, ki ga delodajalec lahko sprejme ali ne in ga mora pisno utemeljiti. V drugačnem položaju so delavci, ki zahtevajo uskladitev delovnega časa zaradi uveljavljanja pravice iz starševskega zavarovanja: ta pravica iz zakona pomeni, da delodajalec ne sme delavcu, ki uporablja pravo do krajšega delovnega časa iz starševstva, odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času. Zakon izrecno prepoveduje delodajalcu, da delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali ZSDP, odredi delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Zato so nekatere oblike razporeda (npr. en teden zjutraj, dva tedna popoldan ali kombinacije dni zjutraj in popoldan v istem tednu) nezakonite, če bi delavko postavile v slabši položaj kot pred porodniško.

Plača, malica, prevoz in prispevki pri krajšem delovnem času

Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. Krajši delovni čas ne pomeni izgube pravice do malice in prevoza: že pri polovičnem delovnem času (20 ur tedensko) delavcu pripadata malica in prevoz. Znesek povračila za prehrano in povračilo stroškov prevoza (kilometrina) je enak, kot če zaposleni dela polni delovni čas, saj sta povračila odvisna od števila dni, ko zaposleni dela, in ne od števila ur. Edina razlika je v času odmora za malico: pri 40-urnem delovniku je pravica do 30 minut odmora, pri skrajšanem delovnem času pa je čas počitka sorazmeren (npr. pri 20 urah tedensko pravica do 15 minut).

Zaposleni so prispevki za socialno varnost kriti samo v sorazmernem delu glede na število tedenskih ur zavarovanja. Prav tako se sorazmerno obračunavajo pokojninska in delovna doba (pri 20 urah tedensko bo v enem letu priznano 6 mesecev pokojninske dobe), razen v primerih, ko zakon določa drugače (npr. krajši delovni čas zaradi starševstva ali invalidnosti - v teh primerih delavcu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas).

Dopust, regres in minimalni dopust pri krajšem delovnem času

Krajši delovni čas ne vpliva na dolžino letnega dopusta, ampak na višino nadomestila plače v času izrabe letnega dopusta. Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom. Sorazmerno krajši delovni čas pa vpliva na sorazmerno nižje nadomestilo plače, ki ga delavec prejme v času izrabe letnega dopusta.

Minimalni dopust znaša štiri tedne. V praksi pa se lahko minimalni dopust v dnevih prilagodi glede na razporeditev delovnih dni: če ima delavec razporejeno delovno obveznost na primer na tri delovne dni v tednu (npr. 3 x 8 ur), takšnemu delavcu pripada minimalni dopust 12 dni (4×3 dni). Če pa ima skrajšan delovni čas razporejen na pet dni v tednu (npr. 5 x 4 ure), pa delavcu pripada 20 dni minimalnega dopusta.

Regres je vezan na letni dopust, zato je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika. Primer: delodajalec izplača 1.400 evrov regresa tistim, ki delajo polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas (20 ur/tedensko) bo prejel 700 evrov regresa.

Ostale pravice pri krajšem delovnem času

• Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do dodatkov pri plači (nočno delo, delo ob praznikih, nedeljsko delo ipd.).
• Pri krajšem delovnem času se pokojninska doba obračunava sorazmerno, razen kadar je krajšanje zaradi starševstva ali invalidnosti - v tem primeru veljajo enake pravice kot pri polnem delovnem času.
• Skrajšan delovni čas ne vpliva na obračun delovne dobe ali izplačilo jubilejne nagrade, kjer se šteje polna doba in ne sorazmerni del.

Specifične določbe in spremembe zakonodaje

ZSDP-1 ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo (materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo), pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Po noveli so bile sprejete spremembe, ki med drugim uvajajo 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev in podaljšanje skupnega starševskega dopusta z 260 na 320 dni. Novela utegne vplivati tudi na obseg in trajanje pravic, vezanih na koriščenje krajšega delovnega časa in sorazmernega plačila prispevkov.

Praktični primeri in sodna praksa

V sodni praksi je bilo izpostavljeno, da delodajalec ne sme postaviti delavca v položaj, ko se mora odločati med sprejetjem drugega delovnega mesta ali uporabe pravice do krajšega delovnega časa. Sodba Vrhovnega sodišča RS (zadeva IIIV Ips 208/2014) je razsodila, da je zavrnitev omogočanja zakonite pravice do krajšega delovnega časa lahko obravnavana kot prepovedana diskriminacija.

Priporočila delavcem in delodajalcem

• Delavci naj pravo do krajšega delovnega časa uveljavljajo pravočasno in na CSD predložijo ustrezne vloge za plačilo prispevkov, največ 30 dni pred začetkom ali 30 dni po začetku.
• Delodajalci morajo zagotoviti, da se delavke in delavci, ki koristijo pravico, ne postavlja v slabši položaj kot pred porodniško ali pred uveljavitvijo pravice.
• Ob razporejanju delovnih ur morajo upoštevati prepoved neenakomerno razporejenega delovnega časa za tiste, ki krajšajo delovni čas na podlagi ZSDP-1 ali predpisov o zavarovanju.
• Pri oblikovanju interno aktov in kolektivnih pogodb naj delodajalci upoštevajo dodatne ugodnejše določbe, saj kolektivne pogodbe pogosto natančneje urejajo pravice staršev in razporejanje delovnega časa.

Tabela: Primerjava vpliva krajšega delovnega časa (20 ur) na nekatere pravice

Vprašanja in odgovori (praktične dileme)

• Ali me delodajalec lahko prerazporedi na mešane izmenske urnike? Odgovor: Ne, če bi to pomenilo neenakomerno razporejen delovni čas, ki bi delavko postavil v slabši položaj; takšna organizacija nasprotuje zakonskim pravicam.
• Ali sme delodajalec zavrniti zahtevo za polovični delovni čas po porodniški? Odgovor: Ne, če gre za pravico iz ZSDP-1 in so izpolnjeni pogoji; delodajalec ne sme arbitrarno zavrniti pravice, ki izhaja iz zakona.
• Kaj če delavec dela manj kot 4 ure na dan? Odgovor: Pravice do malice običajno niso zagotovljene, razen če kolektivna pogodba določa drugače.

Delitev pravic staršev in ureditev krajšega delovnega časa se lahko še spreminja z novimi zakonodajnimi spremembami. Zato je smiselno spremljati spremembe zakonodaje in po potrebi poiskati nasvet izkušenih pravnih svetovalcev.

tags: #porodniska #krajsi #delovni #cas