Pravila za porodniški dopust in poročanje delodajalcu

Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Kakšne so vrste porodniškega dopusta

Porodniški dopust oziroma materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Materinski dopust je navzgor neomejeno glede nadomestila, materinski dopust traja 105 dni. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.

Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.

Uveljavljanje in obveščanje delodajalca

Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Vlogo za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.

Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča.

Poročanje delodajalcu - praktični koraki

• Pridobite potrdilo o predvidenem datumu poroda od ginekologa.
• Največ 60 dni (najmanj 28 dni) pred predvidenim datumom poroda se oglasite na centru za socialno delo in oddate vlogo za materinski dopust in nadomestilo.
• Obvestite delodajalca pisno najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta (ali ob sklenitvi pogodbe, če je razmerje sklenjeno znotraj 58 dni do roka).
• Če ste samozaposleni, vlogo oddate na center za socialno delo in poskrbite, da ste dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovani.

Porodniški dopust za samozaposlene (s. p.)

V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena v Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Porodniški dopust se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom ali t.i. rokom poroda. Po pravilih traja 105 dni, in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku tega obdobja nastopi starševski dopust.

Porodniški dopust in nadomestilo sta povezana. Najpomembneje je, da je samostojna podjetnica dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovana. Podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.

V nasprotju s pogostim prepričanjem to ne pomeni, da mora s. p. zapreti podjetje; le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih.

Nadomestila, osnova in plačevanje prispevkov

Nadomestilo za porodniški dopust (materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo) se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z zakonom v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače. Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust.

V času prejemanja nadomestila so upravičenci obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.

Nadzor in posledice dela med porodniškim dopustom

Pravica do nadomestila preneha, če Inšpektorat nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Pravica do nadomestila preneha, če oseba začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.

Inšpektorat za delo lahko sproži nadzor bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave. Inšpektorji lahko obiskujejo podjetja in opravljajo pregled na kraju samem ali zahtevajo dokumentacijo za pregled. Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen. Ko je nekdo na porodniškem dopustu, inšpektorat preverja predvsem spoštovanje pravic do porodniškega dopusta, prejemanje nadomestila, delo med porodniškim dopustom in plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Če FURS ugotovi, da samozaposlena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni. Pravica do nadomestila bo samostojni podjetnici prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samostojna podjetnica v času izrabe dopusta dela. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred.

Pravice staršev v delovnem razmerju in prilagoditve delovnega časa

V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa.

Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine in Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma določata posebne ugodnosti za delavke in delavce, ki skrbijo za otroka do treh let starosti oziroma starše otrok do 15. leta.

Letni dopust in družinske obveznosti

Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

Dodatne družinske in socialne pomoči

Kot že omenjeno so pravice staršev urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ter drugi prejemki in dodatki. Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka sta dodatni podpori družinam z več otroki oziroma otrokom, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Spremembe zakonodaje in pomen enake razporeditve dopusta

Državni zbor je sprejel spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenašajo del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Po noveli zakona je izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti.

Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, pri čemer preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta. Novela tudi podaljšuje obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole).

Praktična priporočila za starše in samozaposlene

• Priporočljivo je, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
• Samozaposlene naj pred porodniškim dopustom uredijo zavarovanje in oddajo vlogo na CSD pravočasno (najkasneje dan pred pričetkom dopusta, največ 60 dni pred rokom).
• Če želite med porodniškim dopustom organizirati poslovanje, lahko angažirate začasno pomoč ali zaposlite osebo za določen čas; sami pa v času dopusta ne smete opravljati dela.
• Delodajalce opozorite, da morajo pisno utemeljiti morebitno zavrnitev predloga za prilagoditev delovnega časa ter upoštevati posebne zaščite staršev pred odpovedjo.

Delodajalci morajo poznati osnovna pravila o porodniškem dopustu, obveščanju in varstvu pred odpovedjo. Vsem delavcem je zagotovljeno, da se po vrnitvi s porodniškega ali starševskega dopusta vrnejo na isto ali enakovredno delovno mesto in so upravičeni do izboljšav plač in pogojev, uvedenih med njihovo odsotnostjo.

tags: #porodniski #dopust #porocanje