Dojenje prinaša zdravju matere in otroka velike prednosti. Med najpomembnejšimi je otrokova zaščita pred mnogimi okužbami. Materino mleko zmanjša izpostavljenost otroka onesnaženi hrani, izboljša otrokovo prehrano in preprečuje okužbo zaradi svojih protivnetnih lastnosti, spodbujanja imunskega sistema in protimikrobnih lastnosti. Zato je pomembno, da se mati seznani s posledicami, ki jih posamezne razvade v času dojenja pustijo na otrocih.
Osnovni mehanizmi prenosa snovi v materino mleko in vpliv na otroka
Alkohol hitro in svobodno prehaja v materino mleko in se v mleku pojavlja na enaki ali celo višji ravni kot je v materini krvi med dojenjem. Vsebnost alkohola v mleku nato pada vzporedno s količino v materini krvi. Visoke doze alkohola zavirajo tvorbo mleka. Pol do ene ure po uživanju alkohola ima mleko značilen vonj.
Nikotin v materinem mleku je v odvisnosti od nikotina v materini krvi in je navadno v višjih koncentracijah. Količina nikotina in njegovih presnovkov v materinem mleku je odvisna od števila cigaret, ki jih mati pokadi čez dan in od časa med zadnjim kajenjem in dojenjem. Pri otrocih, ki živijo v družinah kadilcev so našli, ne glede na način hranjenja, v urinu nikotin in njegov presnovek kotinin. Dojeni otroci ga izločajo več.
Droge, ki jih zaužije noseča mati, zaužije tudi njen otrok. Droge prehajajo na zarodek neposredno preko posteljice pa tudi posredno preko krvnega obtoka (maternica-posteljica). Pogosto je koncentracija drog in drugih zdravil v zarodku bistveno višja kot v krvi noseče matere, ker zarodek ni zmožen razgraditi drog na enak način kot odrasla oseba, poleg tega ostane koncentracija drog v njegovi krvi visoka dlje časa s posledično večjimi toksičnimi učinki in posledicami.
Prepovedane droge in neonatalni abstinenčni sindrom (NAS)
Najbolj varna zaščita za otroka je abstinenca od drog. Prepovedane droge prehajajo iz nosečnice na otroka preko posteljice in do možganov, ki se pri otroku razvijajo ves čas nosečnosti in so zato še posebej ranljivi. Učinki in posledice izpostavljenosti prepovedanim drogam so odvisni od vrste in odmerkov, poti vnosa, stopnje izpostavljenosti, pogostosti in trajanja izpostavljenosti.
Neonatalni abstinenčni sindrom (NAS) ali odtegnitveni sindrom pri novorojenčku se pojavi ob rojstvu in je posledica nenadne odtegnitve, ker ni več izpostavljen drogi kot je bil v času nosečnosti, ko so droge iz materinega krvnega obtoka še prehajale skozi posteljico. Opioidi zlahka prehajajo skozi posteljico in skozi žilno-možgansko bariero nosečnice in ploda. Plod pri dlje trajajoči izpostavljenosti heroinu sčasoma razvije toleranco in telesno odvisnost. Odtegnitev opioidov pri nosečnici po predhodni dolgotrajni izpostavljenosti vodi v pojav odtegnitvene simptomatike pri materi in otroku, plod bo tako izpostavljen večjemu tveganju za stres in smrt, zato je potrebno zdravljenje z zdravili.
NAS se najpogosteje kaže kot tresenje (tremor), prekomerna razdražljivost, intenziven ali vztrajen cvileč jok in pogosto odvajanje tekočega blata. Redko so prisotni epileptični napadi. Razdražljivost lahko vodi v agitacijo in motnje spanja. Prisotno jo lahko tudi nihanje telesne temperature, potenje, kihanje, zehanje in sprememba barve kože, motnje dihanja in srčnega utripa, bruhanje, motnje hranjenja, mišična napetost, neurejeni gibi, hiperaktivnost (t. i. Morojev refleks), sesanje zapestij ipd.
Zdravljenje NAS je nujno in cilja na čim manjše sediranje novorojenčka ob hkratnem pomirjanju. Uporabljata se lahko farmakološka zdravila, kot sta morfij in metadon, medtem ko se nefarmakološko zdravljenje osredotoča na zagotavljanje mirnega in zatemnjenega okolja, postopno privajanje čutil na dražljaje, kontakt kože s kožo, sobivanje in dojenje, če ni kontraindikacij.
Specifični vplivi posameznih snovi med dojenjem
Alkohol
V mnogih delih sveta pijejo tudi vino in pivo kot običajne pijače ob obroku. Poleg tega so majhne količine alkohola tradicionalno priporočali za boljše dojenje. Raziskave o kroničnem uživanju alkohola so zaskrbljujoče. Doječe matere ne bi smele uživati alkohola v večjih količinah. Doječe matere naj bi zato popile le zmerne količine pijač, ki vsebujejo kofein, in se izogibale pitju alkoholnih pijač.
Kajenje in nikotin
V skupino široko razširjene razvade med ženskami spada kajenje cigaret, tudi v nosečnosti in pri dojenju. Aktivna snov v cigaretah in tobaku je nikotin. Nikotin je zelo strupen. Znaki blage zastrupitve so vrtoglavica, slabost in splošna šibkost. Kajenje vpliva na dolžino dojenja in na količino mleka. Otroci doječih mater, ki kadijo, slabše pridobivajo na teži. Že ob rojstvu so otroci kadilk lažji, razlika v pridobivanju teže pa se pokaže že po 14 dneh.
Iz povedanega je razvidno, da matere, ki dojijo ali negujejo otroka, ne bi smele kaditi. Posebej je nezaželeno kajenje v prisotnosti otrok. Če se mati ne more odreči cigaretom, naj vsaj zmanjša količino pokajenih cigaret in morda preide na cigarete z najnižjo vsebnostjo nikotina. Priporočljivo je, da ne kadi 2,5 ure pred dojenjem in v prisotnosti otroka. Matere, ki bi rade prenehale kaditi, lahko uporabljajo žvečilni gumi z nikotinom in nikotinske obliže. Žvečenje žvečilne gume je treba prilagoditi času dojenja, da otrok dobi čim manj nikotina. Vsekakor se na ta način izogne izpostavljanju otroka preko 2000 različnim sestavinam cigaretnega dima, vključno ogljikovemu monoksidu.
Kofein
Kofein je ena najbolj priljubljenih drog na svetu. Najdemo jo v kavi (66 do 146 mg), čaju (20 do 46 mg), gaziranih pijačah (32 do 65 mg) kakor tudi v neki hrani. Če mati popije eno do dve pijači na dan, ki vsebujeta kofein, so količine kofeina v mleku neškodljive za otroka. Če pa dobi otrok pogoste doze kofeina, se ta postopno nabira v otroku. Opisani so primeri dojenih otrok zastrupljenih s kofeinom. Takšni otroci so razdražljivi in slabo spijo. Ko mati preneha uživati kofein, se njihovo stanje izboljša.
Opioidi in metadon
Heroin prehaja v materino mleko in lahko pri otroku povzroči odvisnost. Metadon iz materinega mleka pri zasvojenem otroka preprečuje abstinenčne krize. Pri novorojenčku tistih mater, ki med nosečnostjo jemljejo metadon, se lahko pojavijo zmanjšan tonus mišic, težave z dihanjem in zasvojenost oziroma odtegnitveni sindrom. Zdravila tudi ne smemo uporabljati med porodom, ker njegovo dolgotrajno delovanje povečuje nevarnost zaviranja dihanja pri novorojenčku. Pri materah odvisnicah, ki so vključene v program razstrupljevanja (detoksikacije), je dojenje dovoljeno, če dnevni odmerek metadona ne presega 20 mg na dan.
Detoksikacija pred otrokovim rojstvom je lahko celo bolj nevarna kot nadaljevanje uživanja droge. Zato je priporočljiva vzdrževalna terapija. Metadona med nosečnostjo ne priporočamo, razen kadar pričakovana korist za mater opravičuje tveganje za otroka.
Kokain, kanabis in druge prepovedane droge
Kokain lahko povzroči prezgodnji porod, prezgodnje ločevanje posteljice ter celo smrt matere. Kokain je tudi teratogen. Marihuana lahko okrepi delovanje drugih teratogenov. Pri otrocih, katerih matere so kadile marihuano v nosečnosti, je več levkemij. Nosečnice, ki so jemale heroin, so rodile značilno več otrok z napakami. Ob metadonu ni opisanih več napak plodov.
Kratkoročne in dolgoročne posledice za razvoj otroka
Uživanje drog med nosečnostjo ima neposredne in pogosto hude kratkoročne posledice za plod in novorojenčka. Poleg NAS so novorojenčki pogosto prezgodnji, s prenizko porodno težo, zmanjšanim obsegom glavice in lahko tudi s prirojenimi anomalijami, vključno z okvarami srca. Obstaja tudi večje tveganje za spontani splav, odmrtje ploda, zastoj rasti ploda, nenadno smrt ter prenos nevarnih okužb, kot so virus HIV, hepatitis B in C, ter bakterijske okužbe.
Dolgo trajajoče izpostavljenosti prepovedanim drogam se lahko kažejo v zmanjšanih kognitivnih sposobnostih, težavah pri samoobvladovanju in vedenjskih težavah, težavah s spominom, težavah z motoriko ter večji nagnjenosti k nasilju. Otroci lahko imajo težave pri navezovanju stikov in socializaciji, kar lahko vodi do večje verjetnosti, da bodo tudi sami v prihodnosti uživali droge. V prvih letih življenja se ti otroci pogosto razlikujejo od svojih zdravih vrstnikov predvsem v kognitivnem, gibalnem in motoričnem razvoju.
Vloga dojenja v tem kontekstu
Dojenje lahko kljub tveganjem, povezanih z izpostavljenostjo nekaterim snovem, prinese pomembne koristi. V širšem kontekstu ima dojenje zaščitne učinke za otroka, med drugim manjše tveganje za drisko, manj bolezni spodnjih dihal, manj vnetij srednjega ušesa, bakterijskih vnetij možganskih ovojnic, infekcij sečil in nekrozantnega enterokolitisa. Dojenje lahko prispeva k boljšemu duševnemu zdravju matere in otroka: oksitocin in prolaktin, ki sta povezana z nastajanjem mleka, delujeta pomirjujoče in lahko zmanjšata tveganje za poporodno depresijo.
Vendar pa je treba, če mati uporablja prepovedane droge ali nezdravljene zasvojenosti, skrbno oceniti tveganja in koristi dojenja v posameznem primeru. Pri materah, ki so v ustreznem programu zdravljenja (npr. vzdrževalna terapija z metadonom), je v nekaterih primerih dojenje dovoljeno in celo priporočljivo, saj metadon v materinem mleku pri zasvojenem otroku preprečuje abstinenčne krize. Še vedno pa obstajajo omejitve in priporočila glede odmerkov in spremljanja.
Vloga zdravstvenih delavcev, družine in družbe
Nosečnost je obdobje, ki predstavlja edinstveno priložnost za zdravstvene delavce, da prepoznajo znake nasilja v partnerskih odnosih ali druge škodljive navade, ki bi lahko ogrozile nosečnico in plod. Za žensko je lahko zdravstvena obravnava v času nosečnosti morda edini stik z zdravstvenim sistemom v daljšem obdobju njenega življenja. Zato je ključnega pomena usposobljenost zdravstvenih strokovnjakov za prepoznavanje teh znakov, vzpostavitev zaupnega odnosa z nosečnico, ocena tveganja ter zagotavljanje ustrezne nadaljnje obravnave in napotitve.
Raziskovanje področja vpliva drog na nosečnost in razvoj otroka je težavno, saj se rezultati raziskav pogosto razlikujejo. Težko je natančno določiti, kateri izmed mnogih dejavnikov je vplival na posameznika. K poteku in razpletu zdravljenja pogosto negativno vplivajo tudi zdravstveni delavci s svojim odklonilnim in obsojajočim vedenjem, ki izhaja iz predsodkov in pomanjkanja znanja. V širši javnosti so ženske, ki uživajo droge, pogosto žrtve stigmatizacije, obsojene na neodgovornost in zastrupljanje lastnega otroka. Zaradi strahu pred obsojanjem pogosto ne iščejo pomoči. Zato je ozaveščanje strokovne in laične javnosti o rabi in posledicah uživanja drog in alkohola med nosečnostjo ključnega pomena.
Socialna mreža posameznice pomembno vpliva na njene odločitve, povezane z zdravjem. Ženske pogosto pritegnejo druge ženske, s katerimi lahko delijo življenjske izkušnje, še posebej na področju starševstva. Podpora družine in strokovnjakov je pri zmanjševanju tveganj in spodbujanju opuščanja uporabe drog ključa. V nekaterih primerih otrok pozitivno vpliva na odvajanje od droge, še posebej če ima mati dostop do programov, stabilnega okolja in socialne podpore.
Praktična priporočila in ukrepi
- Najbolj varna zaščita za otroka je abstinenca od drog v času nosečnosti in dojenja.
- Če nosečnica ali dojilja ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj takoj poišče strokovno pomoč; izbrani zdravnik jo bo lahko usmeril v ustrezne storitve.
- Detoksikacija v nosečnosti je lahko tvegana; pogosto je priporočljiva vzdrževalna terapija pod nadzorom strokovnjakov.
- Doječe matere naj se izogibajo uživanju alkohola; kronično uživanje alkohola in večje količine so zaskrbljujoče.
- Materam, ki kadijo, naj se svetuje opustitev kajenja; če to ni mogoče, zmanjšanje števila cigaret, izogibanje kajenju pred dojenjem in v prisotnosti otroka ter uporaba nadomestkov (žvečilni gumi z nikotinom, obliži) ob prilagoditvi času dojenja.
- Če mati uporablja zdravila na recept ali druge psihotropne snovi, naj natančno upošteva navodila zdravstvenega delavca in se posvetuje glede dojenja.
- Vzpostavitev neobsojajočega, podpornega odnosa med zdravstvenimi delavci in materjo je temelj za uspešno obravnavo.
Primeri iz prakse in družbeni izzivi
V obravnavanem gradivu so navedeni primeri družinskih zgod, kjer so ženske z dolgotrajno zasvojenostjo privedle do resnih skrbi glede prihodnosti otroka. V nekaterih primerih se kljub uporabi drog otrok rodi primerno težek in brez vidnih napak, a pogosto sledi obdobje hospitalizacije zaradi odtegnitvenih simptomov in dolgotrajne skrbi za razvoj otroka. V drugih primerih slaba socialna situacija, partnerjeva zasvojenost in nestabilno okolje vodijo v zanemarjanje otroka, kar je dodatno tveganje poleg neposrednih bioloških posledic.
Odgovor družbe in institucij (patronažna služba, CSD, zdravstveni sistem) mora biti uravnotežen: hitro ukrepanje lahko pomeni veliko tveganje (npr. nepotrebno odvzemanje otroka), a hkratno pomanjkanje ukrepanja lahko pusti otroka v škodljivem okolju. Zato je nujna dobra koordinacija, strokovna presoja in podpora družini z namenom varovanja otrokovega najboljšega interesa.
Zasvojenost in uporaba novih tehnologij (delovno gradivo)
Zakaj je preventiva in ozaveščanje ključna
Izpostavljenost prepovedanim drogamm v prenatalnem obdobju ni edini dejavnik, ki vpliva na izid. Na izide vplivajo tudi prehrana, socialnoekonomski status, zanemarjanje in zloraba. Kljub temu kvalitetno starševstvo in ustrezno družinsko okolje lahko deloma omilijo posledice. Zato so programi preventive, hitrih napotitev na zdravljenje in podporne skupine izjemno pomembni.
V širšem smislu je potrebno zmanjševati stigmo do žensk z zasvojenostjo, ker strah pred obsojanjem zmanjšuje verjetnost, da bodo poiskale pomoč. Ozaveščanje strokovne javnosti in laične populacije, usposabljanje zdravstvenih delavcev za neobsojajočo komunikacijo ter razvoj podpornih mrež so ključni ukrepi za zaščito otrok in pomoč materam.
Tabela: Povzetek vplivov izbranih snovi na novorojenčka in dojenje
| Snob | Vpliv na materino mleko | Možni učinki na dojenčka |
|---|---|---|
| Alkohol | Prehaja hitro; koncentracije v mleku sledijo krvni ravni | Zmanjšana tvorba mleka, spremenjen vonj, tveganje za razvojne motnje pri kronični izpostavljenosti |
| Nikotin (kajenje) | Višje koncentracije v mleku kot v krvi; odvisno od števila cigaret | Slabša pridobivanje teže, povečano tveganje za SIDS, manjša količina mleka |
| Kofein | Majhne količine pri 1-2 pijačah dnevno so običajno varne | Razdražljivost, motnje spanja pri pogosti izpostavljenosti |
| Opioidi / heroin / metadon | Prehajajo v mleko; metadon v manjših količinah lahko prepreči abstinenčne krize | Odvisnost, NAS, zmanjšan tonus, težave z dihanjem |
| Kokain, kanabis | Prehajajo v materino biološko okolje in plod | Prezgodnji porod, prirojene napake, dolgoročne motnje v razvoju |
Ko si noseči ali dojite, ni pomembno le, kaj jeste, ampak tudi kaj dišite in pijete; to velja zlasti za tobačne izdelke, alkohol in druge psihoaktivne snovi. Če ste v dvomih, poiščite strokovni nasvet in podporo.
Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo v ustrezne strokovne službe. Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov in poiščite podporo v lokalnih programih za zdravljenje zasvojenosti. V primeru dojenja se o primerih, kot so uporaba metadona ali drugih zdravil, posvetujte s pediatrom in specialistom za odvajanje, saj so odločitve odvisne od posameznega stanja in tveganj.