Prebavne motnje pri dojenčku in dojenje: vzroki, prepoznavanje in praktični ukrepi

Prebavni sistem dojenčka se po rojstvu še razvija, zato so različne prebavne težave v prvih mesecih življenja zelo pogoste. Dojenčkov prebavni trakt je ob rojstvu še nezrel. Encimi, črevesna flora in živčni sistem, ki uravnava prebavo, se razvijajo postopoma.

Najpogostejše prebavne težave pri dojenčkih

• Kolike (bolečine v trebuhu): Kolike so pravzaprav trebušni krči in veljajo za eno najpogostejših težav pri dojenčkih. Kolike pri dojenčkih so po definiciji epizode nemira, razdražljivosti in joka, ki se pojavljajo brez jasnega razloga. Tipični dojenčkovi krči trajajo vsaj 3 ure, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 1 teden. Pojavljajo se pri 5-30 % dojenčkov. Enako pogoste so pri dojenih in pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom.
• Polivanje / refluks: Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Nastane zaradi nezrele mišice med želodcem in požiralnikom. Polivanje je značilno za dojenčke v starosti od treh tednov do 12 mesecev starosti. Poliva vsaj 50 % dojenčkov. Refluks se običajno pojavi kmalu po zaužitju obroka, hrana oziroma mleko se brez napora vrne v požiralnik in otrok pogosto vsebino polije ven.
• Driska: Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Dojenčki, predvsem dojeni, zelo pogosto odvajajo večkrat dnevno; blato je večinoma neformirano, rumeno (»senfasto«). Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija.
• Zaprtje: Po definiciji gre za zaprtje pri dojenčkih, če je odvajanje boleče in dolgotrajno, blato pa trdo ali zelo gosto konzistentno. Tri od stotih otrok, ki obiščejo pediatra, pridejo zaradi zaprtja. Zaprtje pri otrocih ni povezano z manj pogostim odvajanjem - slednje je lahko od večkrat na dan do enkrat na 2-3 dni, pač pa z odvajanjem trdega, zasušenega blata, ki ga običajno spremljajo bolečine.

Vzroki prebavnih težav

Vzroki za prebavne motnje pri dojenčkih so raznoliki: nezrelost prebavnega sistema, požiranje zraka (aerofagija), okužbe (virusi, bakterije, paraziti), intolerance oziroma alergije na hrano, hitre spremembe v prehrani in vplivi zunanjih dejavnikov (stres, zdravljenja z antibiotiki). Otroci so zelo občutljivi za nalezljive črevesne okužbe, ki jih povzročajo virusi, bakterije in zajedavci. V našem okolju kot vzrok infekcijskih drisk prevladujejo virusi.

Kako prepoznati resnost stanja: opozorilni znaki

• neustavljivo bruhanje,
• prisotnost krvi v izbruhanini ali blatu,
• slabše pridobivanje telesne teže,
• znaki izsušitve (dehidracije): otrok je žejen, ustnice rdeče in razpokane, ustna sluznica je suha, jezik lepljiv, koža bleda in hladna, manj mokrih pleničk),
• otroci, mlajši od 3 mesecev, pri katerih se pojavijo hude prebavne težave.

Praktični ukrepi pri posameznih težavah

Kolike

• Prva pomoč je že pri hranjenju - poiščite miren prostor za dojenje - odsotnost motenj in hrupa.
• Pazite, da bo med hranjenjem zaužil čim manj zraka, ter ga že med hranjenjem vmes nekajkrat odstavite in poskusite "podreti kupček".
• Pri pojavu joka je treba dojenčka namestiti v položaj, ki mu najbolj ustreza. Pri nošenju dojenčka naj se družinski člani izmenjujejo.
• Po raziskavah nekatere probiotične ali vetrovne kapljice nekoliko zmanjšajo težave.
• Poskusite z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca in z nežno telovadbo nogic (pokrčene nogice pritegujte proti popku).

Polivanje / refluks

• Poskrbite za redno podiranje kupčkov po dojenju in med njim. Priporočljivo je tudi, da dojenčka držite v pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju in da mu v postelji nekoliko dvignete ležišče.
• K zmanjšanju refluksa pripomore hranjenje v mirnem okolju, redno podiranje kupčkov, pokončen položaj vsaj pol ure po hranjenju, zgoščen nadomestek mleka (AR - anti refluks) in spanje z dvignjenim vzglavjem.
• Če se refluksu pridružijo t. i. alarmni simptomi (bruhanje krvave vsebine, hud jok ob poskusu hranjenja, slabše pridobivanje telesne teže), poiščite pomoč pri pediatru, saj se lahko razvije refluksna bolezen.

Driska in bruhanje

• Glavni cilj je preprečiti dehidracijo: povečati vnos tekočin, vsaj del teh mora biti rehidracijska raztopina. Pozorni moramo biti na izločen urin (vsaj 4-5 mokrih pleničk v dnevu) in otrokovo razpoloženje.
• Prvo pravilo pri otroku, ki bruha, je, naj pije po požirkih. Tudi ni dovolj, da pije samo vodo, saj mora nadomestiti izgubljene elektrolite.
• Rehidracijske soli iz lekarn so primerne; lahko si pomagamo tudi z domačo raztopino: v litru prekuhane vode raztopimo 5 jedilnih žlic navadnega belega sladkorja in 1 čajno žličko soli. Dodamo sok 2 pomaranč ali grenivk. Otrok naj vsakih 5-10 minut popije nekaj požirkov na sobno temperaturo ohlajene raztopine.
• Pri driski so priporočljivi probiotiki, ki lahko skrajšajo trajanje driske.
• Novejša priporočila poudarjajo, naj otrok čim prej začne uživati uravnoteženo, energetsko bogato in lahko prebavljivo hrano: riž, krompir, banane, prepečenec, kuhano meso, rahlo slane juhe, kompoti, zelenjava, probiotični mlečni izdelki. Izogibamo se mastni in zelo sladki hrani ter pretiravanju z začimbami.

Zaprtje

• Prva pomoč: masaža trebuščka v smeri urinega kazalca, pritegovanje pokrčenih nogic proti trebuščku, več gibanja.
• Pri dojenih otrocih je pogosto normalno, da imajo daljša obdobja brez kakanja, če pa nimajo težav, gre za normalno stanje.
• Pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom, je treba paziti na pravilno pripravo nadomestka (količina vode!).
• Hrana naj vsebuje čim več balastov (sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki). Odsvetujejo se pretežno mlečne kašice in pretirano uživanje mleka; količino mleka naj omejijo na pol litra na dan pri večjih dojenčkih, kjer to svetuje pediater.
• Če se zaprtju pridružijo napihnjenost trebuščka, krvavo blato, slabše pridobivanje telesne teže ali bruhanje žolčne vsebine, je potreben pregled pri pediatru.

Prehrana doječe matere in vpliv na dojenčka

Doječe matere naj spremljajo svojo prehrano. Dojenje je za vašega dojenčka vedno najboljša izbira, tudi če kaže znake funkcionalnih gastrointestinalnih motenj. Če se pri dojenčku pojavljajo znaki alergije na beljakovine kravjega mleka, bo pediater morda priporočil izključitev kravjega mleka in mlečnih izdelkov iz materine prehrane ali predpisal posebno hidrolizirano nadomestno mleko, če otrok ni izključno dojen.

Raziskave kažejo, da kar od dva do sedem odstotkov dojenčkov v prvem letu starosti prizadene alergija na beljakovine kravjega mleka. Prvi simptomi alergije so telesni in se kažejo predvsem s težavami s prebavili (driska, zaprtje, bruhanje, refluks). Znaki alergije so lahko vidni tudi na koži (ekcemi, koprivnica) in v 30 % primerov prizadene tudi dihala (kašljanje, sopenje).

Domači in naravni ukrepi, ki lahko pomagajo

• Masaža trebuščka in nežne vaje za nogice (pritisk pokrčenih nogic proti trebuščku) pri krčih in zaprtju.
• Kamilica, komarček, mete in melisa v obliki čaja lahko pomagajo pri lajšanju slabosti in krčev (pri doječih materah lahko več teh čajev koristi tudi otroku preko mleka, vendar se o tem posvetujte s pediatrom).
• Za rehidracijo lahko uporabite tudi hladno stiskano bučno olje po čajnih žličkah pri otrocih, ki niso dojenčki, ali pripravite domačo rehidracijsko raztopino za otroke, ki jo sprejmejo.
• Pri polivanju lahko pomaga hranjenje v bolj pokončnem položaju, redno podiranje kupčkov in dvignjeno ležišče.
• Za lajšanje vetrov in krčev nekatere družine uporabljajo tople obkladke, kamilično kopel ali nežno zibanje in nošenje v nosilki.

Kdaj k zdravniku

• Biti morate pozorni in poiskati zdravniško pomoč, če: otrok ne pije, bruha neustavljivo, ima suhe pleničke oziroma zelo malo uriniranja, je izredno zaspan ali letargičen, ima kri v blatu, vztrajajo visoka telesna temperatura ali težave trajajo več kot teden dni.
• Obisk pediatra je priporočljiv tudi, če se pojavijo alarmni znaki pri kolikah ali refluksu (slabo pridobivanje telesne teže, krvavo bruhanje, hud jok ob hranjenju).

Priporočila za starše in skrbnike

• Vsak dojenček je drugačen, zato je pomembno, da se ne primerjaš z drugimi, temveč poslušaš svojega otroka.
• Pomembno vlogo pri urejanju otrokove prebave imajo starši: zagotovite redne obroke ob istih urah, zadosten vnos tekočine, dovolj gibanja in raznoliko prehrano z veliko sadja, zelenjave in polnozrnatimi izdelki.
• Pri dojenih dojenčkih naj bo dojenje pogostejše kot običajno ob prebavnih težavah.
• Ne dajajte zdravil brez zdravniškega nasveta.

Posebna obvestila in opombe

Večina prebavnih težav pri dojenčkih izzveni sama od sebe, ko prebavni sistem dozori - običajno do šestega meseca ali prvega leta starosti. Pomembno je zavedanje, da so težave pogosto prehodne, nenevarne in bodo sčasoma minile same od sebe. OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.

Primeri iz prakse

Ko se pojavijo prve prebavne motnje, je najbolje, da se otrok spočije in okrevajo, da si vzame čas za mir in harmonijo ter da skupaj z njim “prebavite” tudi izvor težav. Največkrat je namreč le-ta psihološkega izvora. Ni potrebe, da se takoj lotite raziskovanja, katera hrana bo najprimernejša in se na razne načine trudite, da otrok vsaj malo poje. V začetnem stanju je pomembno, da si telo otroka spočije in da ga pri tem slišite.

Tabela: hitri nasveti pri pogostih težavah

Pomembno je tudi, da starši skrbijo za higieno rok in pravilno pripravo mlečnih nadomestkov, da zmanjšajo tveganje za okužbe. Če hranite z nadomestkom, bodite pozorni na pravilno razmerje vode in praška. Pri vsaki negotovosti ali poslabšanju stanja se obrnite na svojega pediatra.

tags: #prebavne #motnje #in #dojenje