Pregledi pri babici v nosečnosti: izkušnje, potek in primerjava praks

S preventivnimi pregledi v nosečnosti želimo preprečiti ali dovolj zgodaj ugotoviti morebitne zaplete. Namen preventivnih pregledov je, da ste kot nosečnica informirani o storitvah, ki so na voljo. Zdravstveni delavci bodo sproti predstavili posamezne postopke oz. preiskave, razložili njihov namen, tveganja in prednosti, po potrebi pa podrobno predstavili možno nadaljnjo obravnavo. Postopke lahko tudi zavrnete. S svojim izbranim ginekologom se pogovarjajte, in če vas kaj zanima, postavljajte vprašanja.

Koliko pregledov je priporočljivih in kdo jih izvaja?

V normalni nosečnosti je običajno predvidenih približno deset pregledov, čeprav je število lahko nekoliko odvisno od posamezne nosečnice in poteka nosečnosti. Vsem nosečnicam v Sloveniji z namenom aktivnega spremljanja nosečnice in ploda pripada 10 preventivnih sistematičnih pregledov, ki jih lahko opravljata ginekolog ali diplomirana babica/diplomirana medicinska sestra. V okviru osnovnega zavarovanja je zdravi nosečnici omogočenih deset sistematičnih pregledov in štiri ultrazvočne preiskave.

Približno 10-14, večina pregledov pa mora biti zgoščenih v zadnjih dveh mesecih pred rokom poroda. Tako naj obišče nosečnica posvetovalnico do 30. tedna nosečnosti enkrat na mesec, do 36. tedna na vsakih 14 dni, od 36. tedna naprej pa vsak teden. Predvsem je poseben poudarek na zadnjih tednih nosečnosti, ko se odločajo ključne stvari za varno in nemoteno porodno pot.

V rednih ambulantah s koncesijo preventivni pregledi v nosečnosti potekajo skladno z navodili Uradnega lista RS št. 33/2002. Vsem pregledi niso namenjeni ultrazvočnim preiskavam - niti tako pogosto niso potrebne.

Časovnica sistematičnih pregledov

Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnosti in opredeli stopnjo ogroženosti nosečnosti. Pri zdravi nosečnici so ponovni sistematični preventivni pregledi okvirno v 24.-26., 28.-30., 35.-36. in 40. tednu nosečnosti, opravi jih izbrani ginekolog.

V 18.-23. tednu nosečnosti se opravi ultrazvočni pregled in usmerjeni pogovor z nosečnico. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16.-18., 32.-34., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra. Če v ginekološkem timu ni zaposlene za samostojno delo izobražene diplomirane babice ali diplomirane medicinske sestre, opravi tudi te preglede izbrani ginekolog.

Kaj vključuje prvi sistematični pregled?

Prvi sistematični preventivni pregled nosečnice obsega: pregled zdravstvene dokumentacije; razgovor o zdravstvenem stanju nosečnice v preteklosti, sedanjih in preteklih boleznih pri nosečnici in v družini, z namenom odkriti dejavnike tveganja za nosečnico in otroka; preverjanje jemanja folne kisline; ginekološki pregled, bris materničnega vratu pa le, če je zadnji izvid brisa starejši od treh let ali pa je bil ocenjen kot bolezensko spremenjen; orientacijski telesni pregled, merjenje telesne teže in krvnega tlaka; laboratorijske preiskave; individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje v nosečnosti, namenjeno vzpodbujanju zdravega načina življenja in prehrane: zdravstvena priporočila v zvezi z nosečnostjo, s posebnim poudarkom na delu, ki ga nosečnica opravlja; izdaja materinske knjižice z vpisanimi podatki opravljenega pregleda, preiskav in opozoril.

Materinska knjižica je obvezen dokument preventivnega programa nosečnic, zato jo prinesite s seboj ob vsakem pregledu in porodu.

Ponovni sistematični pregled

Ponovni preventivni sistematični pregledi nosečnice obsegajo: pregled zdravstvene dokumentacije; razgovor o počutju nosečnice od zadnjega pregleda; ginekološki pregled po presoji ginekologa, merjenje oziroma ocena rasti maternice, preverjanje srčnih utripov ploda ali snemanje kardiotokograma (CTG) po strokovni presoji ginekologa in skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili; merjenje telesne teže, krvnega tlaka; laboratorijske preiskave; individualno zdravstveno vzgojno-svetovanje.

Laboratorijske preiskave med nosečnostjo

Ob prvem pregledu: krvna skupina, RhD, indirektni Coombsov test (ICT), krvna slika, vrednost krvnega sladkorja na tešče, serološki pregled krvi na sifilis, hepatitis B in HIV; urin (albumen, sediment). Pri nosečnicah, ki še niso prekužene s povzročiteljem toksoplazmoze, oziroma podatka o morebitni okužbi še nimamo, se opravi presejalni test na okužbo s povzročiteljem toksoplazmoze.

Ob kontrolnih pregledih: krvna slika še dvakrat v nosečnosti; urin (albumen, sediment) ob vsakem kontrolnem pregledu; med 24. in 28. tednom nosečnosti preverimo odziv telesa na obremenitev s sladkorjem - t.i. obremenitveni test s 75 g glukoze. Če je presejalni test na okužbo s povzročiteljem toksoplazmoze ob prvem pregledu negativen, ga ponovimo še v 20.-24. tednu in 32.-36. tednu nosečnosti.

Pri Rh-D-negativnih ženskah se v nosečnosti 26. tednov opravi RhD genotipizacija ploda iz krvi mame, Rh negativnim nosečnicam ponovimo ICT v 32. tednu. Bris nožnice na okužbo s Streptokokom skupine B se opravi v nosečnosti 35. do 37. tednov.

Ultrazvočne preiskave: kdaj in kaj gledajo

Prva ultrazvočna preiskava se opravi v obdobju med 8. in 12. tednom nosečnosti (izključitev oziroma potrditev večplodnih nosečnosti in horionosti, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha, ne obsega pa pregleda nuhalne svetline). Druga ultrazvočna preiskava se opravi med 12. in 14. tednom nosečnosti (zgodnja morfologija ploda in meritev nuhalne svetline) - opravi jo zdravnik z licenco za opravljanje teh preiskav.

Tretja ultrazvočna preiskava se opravi med 18. in 23. tednom nosečnosti (morfologija ploda, ocena plodove rasti). Četrta ultrazvočna preiskava se opravi med 35. in 37. tednom nosečnosti (ocena plodove rasti, lege ploda in ugotavljanje morebitnih nepravilnosti). Če pride nosečnica na prvi pregled po 24. tednu nosečnosti, se opravita dve ultrazvočni preiskavi (določitev pričakovanega datuma poroda in morfologija ploda, ocena plodove rasti).

Presejalni testi za kromosomske napake

Vsem nosečnicam se opravi presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline (NS) z dvojnim testom (DHT) med 11. in 14. tednom nosečnosti ali četverni presejalni test (ČHT) pri nosečnicah, ki so noseče več kot 14. tednov, s katerim se oceni, kolikšno je tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom. Vse več nosečnic se odloča za najzanesljivejšo neinvazivno preiskavo, ki je trenutno na voljo - neinvazivni predrojstveni test (NIPT), ki ima 99-odstotno zanesljivost za najpogostejše napake in sindrome ter za določanje spola otroka.

Nosečnicam, ki so starejše od 37 let, se svetuje kariotipizacija s horionsko biopsijo (med 12. in 14. tednom) ali amniocentezo (po 16. tednu). Obe metodi sta 100-odstotno zanesljivi, obe metodi prinašata 1 % možnosti spontanega splava, tudi zdravega otroka.

Dodatni (samoplačniški) pregledi

Strokovno priporočene preiskave, ki so za zdrave nosečnice samoplačniške: visoko zanesljiv presejalni test za odkrivanje Downovega sindroma iz periferne krvi nosečnice (NIPT), presejalno testiranje na preeklampsijo, UZ meritev dolžine materničnega vratu za oceno nevarnosti prezgodnjega poroda. Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti nudijo tudi meritve pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, merjenje nuhalne svetline, morfologijo ploda in preverjanje plodove rasti.

Izkušnje babic in primerjava Slovenije in Avstralije

Pri nas še vedno večino preventivnih pregledov pri nosečnici vodijo zdravniki ginekologi. Babica je postavljena v ozadje, v administrativno vlogo. V Sloveniji za zdaj še ne obstaja tečaj, ki bi babicam omogočal učenje ultrazvočnih metod. Že v času študija babištva na fakulteti smo se veliko pogovarjali o 5 od 10 preventivnih pregledih v nosečnosti, ki bi jih po zakonu morala voditi babica, vendar jih za enkrat še vodi ginekolog.

V Avstraliji obstajajo predporodne klinike, kjer v predporodnem obdobju samo babice skrbijo za nosečnico. Tako lahko usposobljene babice opravljajo vseh 10 sistematičnih pregledov, pri patoloških nosečnostih pa s sodelovanjem zdravnika. Babice lahko delujejo avtonomno kot primarni zdravstveni strokovnjaki in obravnavajo vsako nosečnico kot posamezno osebno oskrbo s sodelovanjem drugih strokovnjakov.

V Avstraliji imajo bolj dodelano shemo pogovora in svetovanj nosečnici pri določenem preventivnem pregledu. V njej navajajo, da naj bi strokovnjak, ki se sreča z nosečnico, praviloma na prvem antenatalnem obisku nosečnici predstavil modele skrbi. To pomeni, da si nosečnica sama izbere, kdo bo vodil nosečnost. Izbira lahko med deljeno oskrbo, babiško oskrbo, babiško skupinsko prakso, timom babic in porodnim centrom.

Iz intervjuja z babico iz Avstralije je razvidno, da imajo babice, ki so bile šolane v Veliki Britaniji in Avstraliji, več izkušenj za samostojno vodenje nosečnosti v preventivnem smislu kot babice v Sloveniji, saj imajo že med študijem veliko praktičnega pouka v antenatalnih klinikah. Te klinike so zelo dobre tako za nosečnice kot za babice, saj več časa posvetijo posamezni ženski, prav tako pa te babice nosečnice spremljajo tudi kasneje pri porodu.

V Slovenijo bi se lahko uvozilo nekatere dobre prakse: uvedba antenatalnih klinik, rutinsko presejanje za duševno zdravje (npr. EPDS), večja vloga babic pri preventivnih pregledih in širitev dostopa do enotne elektronske materinske knjižice. V Avstraliji so uvedli elektronsko materinsko knjižico, ki je bila zelo dobro sprejeta med nosečnicami in zdravstvenimi delavci.

Praktične izkušnje: kaj pričakovati pri 16. tednu in pregled pri babici

V 16. tednu imam pregled v babiški ambulanti. Veste mogoče, kaj ona pregleduje? Spoštovani, domnevam, da preverja enake reči, kot smo jih pred tem ginekologi v tem času, to pa so osnovna vprašanja o vašem počutju, tehtanje (telesna teža), krvni tlak, urin na trakec za beljakovine in nitrite in morda še kaj, plodov utrip s fetalnim doplerjem ali če zna, lahko tudi z UZ. Pri 16 tednih ni veliko za preverjat, ker se v tem času začenjajo najmirnejši 3 meseci v nosečnosti.

Na prvem pregledu skušamo zbrati čimveč podatkov, s pomočjo katerih ocenimo, kako bo nosečnost potekala. Nosečnico tudi ginekološko pregledamo in ocenimo velikost maternice. Z različnimi preiskavami nosečnost ne le potrdimo, pač pa se tudi prepričamo, če se plod res nahaja v maternici. Ugotovimo, če je plod živ (med ultrazvočnim pregledom lahko zanesljivo prikažemo plodove srčne utripe že okrog 5. tedna nosečnosti). Določimo število plodov v maternici.

Porod, poporodna oskrba in patronaža

Po 32. tednu boste tudi prejeli napotnico za porod, ki velja za vse porodnišnice. Prejeli boste tudi nalog za prevoz z reševalnim vozilom, če bi bilo to potrebno - toda pozor: reševalno vozilo vas bo odpeljalo v najbližjo porodnišnico. Če se boste ob znakih poroda odpravili od doma sami, lahko izberete katerokoli porodnišnico, tisto torej, kjer se počutite varno in kjer veste, da bodo lahko sprejeli in spoštovali vaše porodne želje. Vsekakor se je na ogled porodnišnice dobro odpraviti že prej, da jo dobro spoznate, saj bo domačnost pomagala ustvariti občutek varnosti, ki je pri porodu izjemnega pomena. Kaj vse je pri porodu še pomembno, vam povemo na pripravah na porod.

Bolj kot se bo bližal PDP, več bo CTG pregledov, s katerimi bodo preverjali stanje otroka. Mami po porodu pripadajo obiski patronažne sestre. Po prihodu domov pokličete v lokalni zdravstveni dom, od koder bodo k vam napotili ustrezno usposobljeno patronažno medicinsko sestro. Ta otročnico obišče naslednji dan po odpustu iz porodnišnice, tudi ob nedeljah in praznikih. Ta pravica izhaja v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zahteva obravnavo novorojenčka v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice.

Pravico do patronažnega varstva uveljavljate na primarni ravni preko patronažne službe svojega lokalnega zdravstvenega doma, zdravstvene postaje ali preko zasebne patronažne dejavnosti na svojem lokalnem področju; to delo opravljajo tudi zasebne babice. Do otrokovega prvega leta vas bo patronažna sestra obiskala osemkrat. Dva obiska pripadata vam, šest pa dojenčku.

Patronažna sestra bo pregledala vašo zdravstveno dokumentacijo, vam svetovala glede dojenja in oskrbe novorojenčka, pregledala dojke in pomagala v primerih zastojnega vnetja ali mastitisa. Spremljala bo napredek teže novorojenčka. Preverila bo vašo (čiščenje) in nadzirala krčenje maternice. Opravila bo tudi nego epiziotomijske rane in rane po carskem rezu, po potrebi bo skrbela za šive. Patronažna sestra je tudi tista, s katero se lahko pogovorite ob težjih ali neprijetnih občutjih.

V prvih dveh tednih po porodu večina mam doživi poporodno otožnost, a se večini razpoloženje izboljša v kratkem času. Če težave ne izzvenijo in vztrajajo dlje časa ter doživljate simptome povišane tesnobe, duševnih motenj ali celo poporodnih psihoz, se obrnite po pomoč. Ta vam je na voljo v zdravstvenih domovih (znotraj centrov za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrov), na voljo so vam razbremenilni pogovori, prav tako delujejo centri za duševno zdravje odraslih. Na voljo je tudi psihološko svetovanje v okviru svetovalnic Posvet.

Na prvi poporodni pregled pri ginekologu se naročite sami, izvede se šest tednov po porodu. Pregled se izvede vaginalno, ultrazvočno pa takrat, ko obstaja sum, da je v maternici ostal delček posteljice. Obisk je namenjen tudi pogovoru o kontracepciji, ki je lahko hormonska ali nehormonska, izbira pa je odvisna tudi od tega, ali dojite ali ne. Če je potrebna dodatna obravnava mišic medeničnega dna, boste na pregledu prejeli nadaljnje napotke. Ko ginekolog potrdi, da je rana v maternici zaceljena, lahko ponovno pričnete s spolnimi odnosi.

Izjave strokovnjakov in praktični nasveti

Vsaka nosečnica naj ginekologa obišče čimprej po izostanku redne menstruacije ali vsaj ob drugi izostali menstruaciji (približno pri 8. tednu). Če vam menstruacija zamuja in mislite, da ste noseči, opravite test nosečnosti. Testi so zelo zanesljivi in so pozitivni že od 10 do 14 dni po zanositvi. Da bi potrdili, da je z nosečnostjo vse v redu, vas bomo naročili v osmem tednu nosečnosti, vendar se prvi pregled po navadi opravi do 12. tedna.

Na potrditvenem ginekološkem pregledu se UZ izvede z vaginalno sondo, kjer ocenijo potek nosečnosti (ali se razvija v maternici) ter število plodov. Po potrebi vam odvzamejo bris materničnega vratu - PAP test. Izmerijo vam krvni pritisk in vas stehtajo. Na tem pregledu prejmete materinsko knjižico ter priporočila in navodila glede nosečnosti. Na podlagi zadnje menstruacije se določi tudi predvideni datum poroda. Vendar pozor: glede na dolžino vašega ciklusa lahko pri PDP še pride do sprememb.

V vsakem trimesečju se enkrat opravijo laboratorijske preiskave. Če vam menstruacija zamuja in mislite, da ste noseči, opravite test nosečnosti. Če vas kaj zanima, se pogovarjajte z izbranim ginekologom ali babico in postavljajte vprašanja.

Primerjava glavnih razlik med Slovenijo in Avstralijo

• V Avstraliji imajo antenatalne klinike, ki jih vodijo babice; v Sloveniji te prakse še ni v širši rabi.
• V Avstraliji babice pogosto izvajajo preventivne preglede in imajo dostop do izobraževanja za ultrazvok; v Sloveniji večino pregledov vodijo ginekologi.
• V Avstraliji so bolj razviti presejalni programi za duševno zdravje (EPDS) in širše laboratorijsko presejanje (npr. hepatitis C, vitamin D), v Sloveniji so protokoli bolj omejeni.
• V Avstraliji se uporablja tudi elektronska materinska knjižica; v Sloveniji se uporablja klasična materinska knjižica, čeprav napredki obstajajo.

Koristne informacije in napotki za nosečnice

• Materinsko knjižico prinesite s seboj ob vsakem pregledu in porodu.
• Če imate vprašanja o preiskavah, tveganjih ali možnostih, se pogovorite z izbranim ginekologom ali babico.
• Partner je lahko prisoten na pregledih in to je pogosto priporočljivo, ker nudi podporo in neposreden vpogled v obravnavo.
• Če pri poporodnem stanju opazite dolgotrajno žalost, tesnobo ali druge psihične težave, poiščite pomoč v zdravstvenem domu ali centru za duševno zdravje.

Redni pregledi med nosečnostjo niso le formalnost, temveč temelj varne in zdrave nosečnosti. Redna spremljava je močno priporočljiva, saj se tako pravočasno odkrijejo morebitne zaplete. Najpomembnejša dogodka vajinega življenja nikar ne prepuščajta naključju. da bo starševstvo lažje, vajin otrok pa bo imel trdne temelje za vso življenje.

tags: #pregled #pri #babici #v #nosecnost #forumi