V nosečnosti ženske prevzamejo veliko odgovornost, skrb za malo bitje v ‘trebuščku’, s tem pa se morajo odpovedati tudi številnim škodljivim navadam, ki bi lahko škodovale malčku. Veselo pričakovanje namreč ne vključuje cigaretnega dima, kozarcev, polnih alkoholnih pijač, ali drugovrstnih opojnih substanc, ki lahko veliko škode povzročijo že pred samo zanositvijo, zaradi česar bi morale biti bodoče mamice še bolj pozorne.
Kaj vsebuje tobačni dim in zakaj je nevaren
Tobačni dim vsebuje več kot 4000 snovi, 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 drugače strupenih. Med tri najpomembnejše in najbolj poznane nevarne sestavine spadajo: nikotin, katran in ogljikov monoksid. Nikotin povzroča zasvojenost; katran povežemo z rakom, pljučnimi in srčno-žilnimi obolenji; ogljikov monoksid povzroča pomanjkanje kisika v tkivih in organizmu, zato je zlasti škodljiv za nosečnice.
V tobačnem dimu najdemo tudi strupene kovine (npr. krom, arzen) in strupene pline (npr. amonijak, toluen). Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalih 5 % je mešanica trdnih in tekočih snovi. Iz tega sledi, da je škodljivo tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima v zakajenem prostoru tistih oseb, ki same sicer ne kadijo, vendar živijo in/ali se gibljejo v okolici kadilcev.
Kako kajenje vpliva na plod in posteljico
V prvih treh mesecih nosečnosti pri plodu poteka izoblikovanje in razvijanje organov, zato so učinki kajenja tobaka takrat najbolj vidni (organi so manjši, občutljivejši, v ekstremnih primerih se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda). Nikotin in druge škodljive snovi ne vplivajo samo na plod, ampak tudi na posteljico, ki hrani otroka. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom, poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže za 15 % višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se koncentrira v krvi ploda, amniotski tekočini in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja tveganju.
Strupene snovi iz tobačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za zdravje, kot so zmanjšana rast še nerojenega otroka in nižja porodna teža, predležeča posteljica, prezgodnja ločitev posteljice, prezgodnji porod, zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku in prirojene napake (razcepljena ustnica). Obstajajo tudi dokazi, ki povezujejo kajenje matere s spontanim splavom.
Neželeni izidi pri novorojenčkih
Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda, porodi pa so težji (carski rez, uporaba vakuum ekstraktorja), ker nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki omogoči, da ženska lažje rodi po naravni poti. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk.
Učinki kajenja v posameznih fazah nosečnosti
- Prvo trimesečje: večje tveganje za spontani splav in hude razvojne anomalije, saj poteka izoblikovanje organov.
- Drugo trimesečje: tveganje za zastoje rasti ploda in nepravilnosti posteljice.
- Tretje trimesečje: prezgodnji porod, manjša poroda teža, otežan porod.
Vplivi po porodu: abstinenčni simptomi in dolgoročne posledice
Po porodu, po prekinitvi popkovnice, ko dojenček kadilke ne dobiva več materinega nikotina, se lahko pri njem razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se vplivi cigaretnega dima kažejo kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč.
Kajenje nosečih mater (več kot ene škatlice cigaret dnevno) podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec. Zaradi kajenja v nosečnosti se kasneje v otrokovem razvoju lahko pojavijo učne težave in vedenjske motnje. Kadilke tudi veliko prej prenehajo dojiti dojenčka, ker jim zaradi upada hormona prolaktina mleko presahne. Sindrom nenadne nepričakovane smrti dojenčka v zibki vse bolj povezujejo tudi s kajenjem mater.
Pasivno kajenje: nevarnost za nosečnice, dojenčke in otroke
V prostorih, kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim in iste škodljive snovi kot kadilci. Do izpostavljenosti lahko pride tudi na prostem, v bližini kadilcev. S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, kot pri kajenju, vendar je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni.
Za učinke pasivnega kajenja so še posebej občutljivi dojenčki, majhni otroci, še posebej otroci z astmo in drugimi kroničnimi boleznimi dihal, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi. Dojenčki in majhni otroci, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, pogosteje zbolijo in pogosteje potrebujejo zdravnika. Njihova pljuča se slabše razvijejo, zmanjšajo se pljučne funkcije, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, pri njih se lahko pojavi astma ter imajo hujše in pogostejše napade astme.
Kajenje in plodnost
Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje, tako pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši so spontani splavi. Pri moških npr. za 15 % zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko ter lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK, zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.
Dolgotrajne zdravstvene posledice kajenja
Kajenje škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčnožilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni povezanih s kajenjem. Kajenje je dejavnik tveganja za rakava obolenja tako pri odraslih kot pri mladostnikih in otrocih: pljučni rak, rak ustne votline in žrela, rak grla, rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak ledvic, rak sečnega mehurja, rak materničnega vratu, rak prostate in levkemija; prav tako predstavlja dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko-žilne bolezni; za akutne in kronične respiratorne bolezni (kronični bronhitis in emfizem).
Priročni nasveti in ukrepi za opustitev kajenja v nosečnosti
Opustitev kajenja je najučinkovitejši ukrep za izboljšanje zdravja obeh, nosečnice kadilke in otroka. Čim zgodnejša je abstinenca, tem boljši je učinek. Tudi v času dojenja se kajenje odsvetuje. Nikotin namreč prehaja v materino mleko ter lahko škodljivo vpliva na otroka. Pri materah kadilkah je spremenjena tudi sestava mleka, saj le to vsebuje manj maščob, glede na nekatera poročila pa je lahko spremenjen tudi okus materinega mleka.
- Najbolje je, da se ženska, ki kadi, že ob načrtovanju nosečnosti odloči za opustitev kajenja. Če ženska kadi ob zanositvi, je za zmanjšanje škodljivih posledic kajenja med nosečnostjo in po njej pomembno, da kajenje čim prej opusti in tudi po rojstvu otroka ne prične ponovno kaditi.
- Pomembno je, da so vsi prostori, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci povsem brez tobačnega dima, prav tako tudi prevozna sredstva. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj. Zgolj odpiranje oken oziroma prezračevanje, določitev ločenih nekadilskih sob ali kajenje na balkonih ne zadošča.
- Od farmakoterapije je nikotinska nadomestna terapija (NRT) edina, ki je bila preskušena pri nosečnicah, in sicer žvečilke in inhalatorji. Nosečnice in doječe matere se morajo praviloma izogibati nikotinskim nadomestkom, razen če zdravnik presodi, da so varnejši od nadaljevanja kajenja.
- Na voljo so brezplačne oblike pomoči: material za samopomoč, svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 2777, individualno svetovanje pri osebnem zdravniku, skupinske delavnice v zdravstvenih domovih in centrih za krepitev zdravja.
Podpora in praktični nasveti
- Pri opuščanju kajenja je pomembna tudi podpora bližnjih in okolice. Sogovornica svetuje nosečnicam, naj razmislijo o razlogih za kajenje, pripravijo načrt za opustitev in vanj vključijo partnerja ali druge bližnje.
- Če se kajenju v vsakem primeru ne morete odreči, izberite vsaj zmanjšanje števila cigaret, izogibajte se dimu in kadite zunaj, vendar je najbolje prenehati v celoti.
- Ne glede na morebiten stres ob opuščanju kajenja, raziskave kažejo, da ima opustev kajenja v kateri koli fazi nosečnosti pozitivne učinke na zdravje nosečnice in otroka. Nikoli ni prepozno prenehati kaditi.
E-cigarete in drugi nikotinski izdelki
E-cigarete, vejpi in drugi nikotinski izdelki niso varna alternativa. Čeprav je morda še nerojeni otrok ob uporabi e-cigarete v primerjavi s kajenjem klasičnih cigaret izpostavljen manjšemu obsegu nekaterih škodljivih snovi, pa je izpostavljen nikotinu, ki ima pomembne škodljive učinke nanj in na izide nosečnosti. Aerosol e-cigaret poleg nikotina vsebuje številne kemične snovi, med njimi tudi potencialno rakotvorne spojine, kovine in drobne delce. Dolgoročni učinki vdihavanja številnih arom in drugih snovi v e-cigaretah še niso dovolj raziskani.
Pomen prehrane in dodatkov
NIJZ navaja, da je pomembno poskrbeti, da je v telesu dovolj vitamina C. Zanj velja, da ga največ dobimo s svežo, ustrezno skladiščeno ter lokalno pridelano zelenjavo in sadjem (paprika, zelena solata, kivi, agrumi, …). Odrasli potrebujejo dnevno najmanj 100 mg vitamina C, nosečnice nekaj več - 110 mg dnevno. Posebna skupina so osebe, ki kadijo; te potrebujejo 150 mg vitamina C dnevno. Tudi v študiji navajajo, da so noseče kadilke, ki so dodajale vitamin C, imele bolj zdrave otroke od tistih nosečih kadilk, ki tega niso naredile. To ne pomeni, da podpiram kajenje. Ravno nasprotno.
Statistika, raziskave in vloge zdravstvenega osebja
V eni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih ter izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Je zmanjšanje kajenja bolje kot takojšnje prenehanje?
Ni res, da takojšnje prenehanje povzroči škodo. Lahko torej prenehate kaditi in najbolje bi bilo za stalno. Hitrejša opustitev prej prinese pozitivne učinke za mater in otroka. Vseeno pa je tudi postopno zmanjševanje kajenja boljša izbira kot nadaljevanje kajenja bodoče matere.
Dodatne informacije in koristni kontakti
Brezplačna telefonska številka za pomoč pri opuščanju kajenja: 080 2777. Telefon deluje vsak dan v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih: dopoldne od 7. do 10. ure in popoldne od 17. do 20. ure. Pomoč pri opuščanju kajenja nudijo tudi centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, zdravstvenovzgojni centri, osebni zdravniki, ginekologi in patronažne medicinske sestre. Več informacij je na voljo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zlasti v e-priročniku "Opuščanje kajenja in nosečnost".
Opustitev kajenja med nosečnostjo
| Vpliv | Posledice za plod/otroka |
|---|---|
| Nikotin | Zasvojenost, zmanjšana oskrba posteljice s krvjo, višje koncentracije v plodu |
| Ogljikov monoksid | Pomanjkanje kisika v tkivih, zmanjšana rast ploda, nižja porodna teža |
| Katran, rakotvorne snovi | Povečano tveganje za prirojene nepravilnosti in dolgotrajne zdravstvene težave |
| Pasivno kajenje | Izpostavljenost nosečnice in ploda, večje tveganje za bolezni dihal in SIDS |
Če kadite v nosečnosti, preko vas kadi tudi vaš otrok. Če dojite in kadite, škodljive učinkovine tobaka prek mleka prejema tudi vaš otrok. Če ste med nosečnostjo izpostavljeni pasivnemu kajenju, mu je izpostavljen tudi vaš otrok. Če kadite ali ste izpostavljeni pasivnemu kajenju in načrtujete nosečnost, imate lahko težave z zanositvijo.
Ne glede na morebitne izgovore ali nasvete, ki jih kdaj izrečemo v stiski, velja jasno sporočilo: opustitev kajenja je najboljši ukrep za zdravje nosečnice in otroka. Nikoli ni prepozno prenehati kaditi.