V slovenskem jeziku za prekinitev nosečnosti uporabljamo izraz splav. Ta pojem zajema tako spontani splav (miscarriage) kot umetni oziroma dovoljeni splav (abortion). V obeh primerih o splavu govorimo do 22. tedna nosečnosti, pozneje gre po medicinski definiciji za porod mrtvorojenca.
Razlikovanje spontani in umetni splav
Spontani splav se zgodi, ko nosečnost ne poteka pravilno. Bodisi ženska začne krvaveti in spontano splavi bodisi ginekolog na pregledu zazna nepravilnosti, kot je odsotnost srčnega utripa ali celega ploda. Tudi če smo splav medicinsko sprožili, ker je plod odmrl ali se ni pravilno razvijal, govorimo o spontanem splavu.
O umetnem ali dovoljenem splavu govorimo takrat, ko se ženska odloči, da bo prekinila nosečnost. "Pri dovoljenih splavih se ženska zaradi osebne okoliščine odloči, da ne more ali ne želi nadaljevati nosečnosti. Včasih pa se za prekinitev nosečnosti ženske odločijo zaradi medicinske indikacije."
Kdo in kdaj lahko zahteva umetno prekinitev nosečnosti
Vsaka ženska ima do 10. tedna nosečnosti pravico do prekinitve nosečnosti brez omejitev. Če je nosečnost manj kot deset tednov, je pri odločitvi za splav nihče ne sme ovirati. Če je nosečnost več kot deset tednov, o njeni odločitvi presoja Komisija za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki deluje v regijskih bolnišnicah.
Metode umetne prekinitve nosečnosti
Ločimo dve osnovni metodi: medikamentozni splav (prekinitve z zdravili, s tabletko) in kirurški splav. Obe sta varni in ju krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Medikamentozni splav (prekinitev nosečnosti z zdravili)
Za zgodnjo nosečnost (do približno 10. tedna) se pogosto uporablja kombinacija učinkovin mifepriston (Mifepryston, Mifegyne, 200 mg) in mizoprostol. Postopek se običajno začne z zaužitjem mifepristona, ki delno prekine hormonsko povezavo med nastajajočo posteljico in nosečnostjo. Po 36 do 48 urah si pacientka v nožnico vstavi tablete mizoprostola, kar povzroči odpiranje materničnega vratu in krčenje maternice. Ti krči nato iztisnejo plod iz maternice.
Krči in krvavitev se pri večini žensk pojavijo približno uro in pol po vstavitvi tabletk in trajajo nekaj ur; v 60-70 % primerov se splav izvede med štiriurnim opazovanjem v bolnišnici, ostali pa splavijo po odpustu doma. Pri približno 25 % žensk močneje zakrvavi šele po odpustu. Uspešnost medikamentoznega splava je približno 95 %; v 3-5 % je postopek lahko neuspešen in zahteva kirurški poseg (abrazijo).
Možni stranski učinki so slabost, bruhanje, glavobol, driska in blaga krvavitev, redkeje močna krvavitev. V določenih primerih (alergija na zdravila, huda oblika astme, srčna aritmija, zmanjšana funkcija ledvic ali jeter, visok krvni tlak, huda slabokrvnost in druga redka obolenja) je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil in temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo. Če zdravnik ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletami, bo svetoval kirurški splav.
Kirurški splav
Najpogosteje uporabljena kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Je kratkotrajen poseg (nekoliko minut) in se navadno opravi v splošni anesteziji. Za zelo zgodnje nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi vakuumska aspiracija brez splošne anestezije. Poseg je hiter, traja približno 15 minut in je malo boleč; med posegom ne čutite bolečine, vendar kot vsak kirurški poseg ima določena tveganja.
Možni zapleti kirurškega posega vključujejo: poškodbo ali predrtje maternice, obilnejšo krvavitev, vnetje po posegu z nastankom zarastlin v maternici, neuspešno izvedbo oziroma zaostanek delčkov nosečnosti ter zaplete zaradi anestezije. Če poseg poteka brez zapletov, ženska lahko v spremstvu zapusti bolnišnico že nekaj ur po posegu. Svetuje se 3-5 dni počitka in analgetiki po potrebi. Krvavitev lahko traja nekaj dni do mesec dni, zato se odsvetuje uporaba tamponov in kopanje, dokler je prisoten krvav/rjav izcedek.
Bolečina, krvavitev in psiholočni vidiki
Pri medikamentoznem splavu je pričakovati bolečino, ki je večja kot pri menstruaciji, vendar to ni porod. Krči se pojavijo in jih vsaka ženska doživlja nekoliko drugače; prisotna je določena mera bolečine in krčev, pa tudi krvavitev po prekinitvi traja dlje kot pri kirurški prekinitvi nosečnosti. Glavni razlog za prihod na ginekološki oddelek navadno ni sama bolečina, bolj skrb vzbuja močna krvavitev.
Obstaja tudi razlika med prekinitvijo zaradi nezan želene nosečnosti in prekinitvijo zaradi zadržanega (odmrlega) ploda. Pri slednji se poleg bolečine pogosto pojavi močan čustveni stres, saj ženska morda še ni sprejela dejstva, da mora plod iz nje izstopiti. V takšnih primerih zdravniki včasih predlagajo odložitev medikamentozne prekinitve zadržanega splava, zlasti če je plod odmrl pred kratkim.
Varnost, zapleti in vpliv na prihodnjo plodnost
"Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe." Splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav kot posledice samega posega. V redkih primerih pa so zapleti možni in zahtevajo dodatno zdravljenje.
Kirurški poseg ima dokazano tveganje, da se pri ženskah, ki so imele dve ali več abrazij (kirurških čiščenj maternice), nekoliko zmanjša plodnost; zato mladim kirurške prekinitve navadno ne ponudimo, kadar je to mogoče. Ker je medikamentozni splav uspešen tudi po 10. tednu, se lahko v številnih primerih izognemo invazivnejšemu kirurškemu posegu.
Postopek obravnave in organizacija storitve
Postopek prekinitve nosečnosti se začne s pogovorom in pregledom pri izbranem ginekologu. Ta nato pacientko napoti na ginekološki oddelek lokalne splošne bolnišnice ali v eno od porodnišnic. Tam se praviloma ponovi ultrazvočni pregled, ni pa nujno, če je izvid izbranega ginekologa jasen. Pacientki nato razložijo postopek in učinkovanje zdravil.
Če gre za medicinsko upravičen primer po 10. tednu, se zadeve obravnavajo s komisijo. V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice.
Uspešnost in pogostost ponovnih posegov
Uspešnost medikamentoznega splava je približno 95-odstotna, kirurškega pa 97-odstotna, pri čemer govorimo o primerih, pri katerih po opravljenem splavu ni potrebna še dodatna abrazija maternice. Poleg tega je pri kar nekaj odstotkih medikamentoznih splavov potrebna dodatna terapija z zdravili.
Število dovoljenih splavov ni omejeno do 10. tedna nosečnosti, vendar pa se po večkratnih prekinitvah običajno izvaja kompleksno svetovanje, v katerega se pogosto vključijo socialne službe in drugi strokovnjaki, da se naslovijo vzroki ponavljajočih se nezaželenih nosečnosti.
Preprečevanje nezaželenih zanositev in vloga kontracepcije
V Sloveniji je kontracepcija med najbolj dostopnimi na svetu, saj jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se odraža v nižjem številu neželenih zanositev kot tudi umjetnih prekinitvah nosečnosti. Kljub temu do neželenih nosečnosti še vedno prihaja, ker del populacije kontracepcije preprosto ne uporablja in se raje zateka k metodi prekinjenega spolnega odnosa, ki je nezanesljiva.
Med ženskami je pogosto razširjeno prepričanje, da je oralna kontracepcija škodljiva. Res gre za hormone, ki jih telo prejme od zunaj in vplivajo na celoten organizem, vendar dolgotrajna uporaba lahko celo zmanjša tveganje za nekatere oblike raka. Menstruacije so ob uporabi bolj redne, šibkejše in manj boleče. Odklanjanje uporabe velja tudi za hormonske materničnih vložke, ki so na voljo že več kot 20 let.
Za zaščito pri spolnosti seveda niso odgovorne le ženske. Kondom je ustrezna metoda, po kateri so moški v preteklosti posegali veliko pogosteje. Ko se je pojavil HIV, so ljudje dosledno uporabljali kondome, danes pa je ob manjšem strahu pred HIV-om uporaba kondomov upadla.
Organizacijski in pravni okvir
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je v Sloveniji brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, je storitev samoplačniška. Strošek UPN se lahko razlikuje glede na trajanje nosečnosti, način prekinitve, vrsto anestezije in trajanje bolnišničnega bivanja.
Statistika in javnozdravstveni trendi
V Sloveniji je število dovoljenih splavov v zadnjem desetletju upadlo pri ženskah vseh starosti. Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je med letoma 2012 in 2021 upadlo za 17 %. Dovoljenih splavov imamo manj od evropskega povprečja. Največ prekinitev se opravi pred 10. tednom nosečnosti; primerov prekinitev zaradi razvojnih nepravilnosti ploda je zelo malo v primerjavi s splošnim številom UPN.
| Tedni nosečnosti | Število (%) |
|---|---|
| manj kot 10 tednov | 89,3 % |
| 11-12 tednov | 2,6 % |
| 13-16 tednov | 4,1 % |
| 17-28 tednov | 2,2 % |
Podpora, svetovanje in pravica do odločitve
Če razmišljaš o splavu ali si ugotovila, da si noseča in tega ne želiš, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. Ginekologinja te bo pregledala, potrdila nosečnost z ultrazvokom, izdala napotnico za UPN in izvedla potrebne teste (npr. določitev krvne skupine). V kolikor si v dilemi, imaš pravico do sočutnega in poglobljenega pogovora, v katerem ti strokovno pojasnijo vse možnosti in pričakovani potek.
Umetna prekinitev nosečnosti je osebna odločitev. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine. Zdravstveni sistem pa mora zagotoviti varno in strokovno izvedbo ter podporo.
Če pride do zapletov, kot so močna krvavitev, vročina, hudo zbadajoča bolečina ali sum na ostanke v maternici, mora ženska nemudoma poiskati pomoč v najbližji ginekološki urgenci. Kontrolni pregled pri izbranem ginekologu se običajno opravi 1-2 tedna po medikamentoznem splavu ali 2-3 tedne po kirurškem posegu.
V primeru visokih nosečnosti (po 10. tednu) ali pri sumu na razvojne nepravilnosti se ženska napoti na ustrezne preiskave in po potrebi k komisiji. Pri ugotovljenih hudih razvojnih nepravilnostih je odločitev za prekinitev zelo težka in zahteva multidisciplinaren pristop ter poglobljeno svetovanje.
tags: #prekinitev #nosecnosti #strokovni #izraz