Priprava na dojenje pred porodom: nasveti in praktična navodila

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje je najbolj naraven način prehranjevanja za dobro rast in razvoj otroka, saj se žensko mleko popolnoma prilagaja potrebam dojenčka. Priporoča se, da je otrok, do dopolnjenega šestega meseca starosti, hranjen izključno z dojenjem. V tem obdobju žensko mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja.

Zakaj se že v nosečnosti pripravljati na dojenje

Priprava na dojenje med nosečnostjo je pomembna, saj je nosečnost pravi čas, da se odločite za dojenje. Tako lahko postanete prepričani, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja vašega otroka. Za mnogo mamic je koristno, da se ženske že pred porodom informirajo o dojenju in si poskušajo najti krog ljudi, ki jih bodo tudi po porodu spodbujali in jim pomagali z nasveti. To so partner, prijateljice z izkušnjami dojenja, sorodnice in zdravstveni delavci.

Mentalna, fizična in čustvena priprava

Mentalna priprava na porod je ključnega pomena. To vključuje razumevanje procesa poroda, pripravo na različne možne scenarije in razvijanje strategij za obvladovanje stresa in strahu. Meditacija, dihalne vaje in vizualizacija so odlične tehnike za umirjanje uma in pripravo na porod. Pomembno je, da se nosečnica nauči, kako se sprostiti in ostati mirna v različnih situacijah, ki se lahko pojavijo med porodom.

Fizična priprava na porod vključuje redno telesno vadbo, ki pomaga krepiti mišice, potrebne pri porodu, in izboljšuje splošno zdravje in počutje. Fitmami Nosečka program je varen program, ustvarjen za celotno nosečnost; priporočen je s strani ginekologov, fizioterapevtov in babic. Program vključuje vaje za moč, aktivacijo medeničnega dna, dihalne vaje, sproščanje in vizualizacijo sproščanja medeničnega dna (za porod).

Čustvena priprava na porod je prav tako pomembna kot mentalna in fizična priprava. Pogovor z drugimi mamami, branje knjig o porodu in sodelovanje v skupinah za podporo nosečnicam so odlični načini za čustveno pripravo.

Praktični nasveti pred porodom

• Pripravite si porodni načrt in se o njem pogovorite s porodno spremljevalko, doulo ali babico. Na ta način boste izpostavljeni manjšemu nivoju stresa, kar lahko vpliva tudi na kasnejše dojenje.
• Razmislite o obiskih v porodnišnici in tik po prihodu domov - prve dni po porodu se posvetite sebi, dojenčku in predvsem okrevanju.
• Poiščite nekoga, s komer se lahko iskreno pogovarjate - potrebujete nekoga, ki vas bo podpiral in vam bo dajal pristne in koristne nasvete na temo materinstva in dojenja.
• Vnaprej pripravite vse, kar vam lahko omogoči lažje dojenje: blazino za dojenje, primeren nedrček, vodo, prtičke, lanolin, ter informacije o izbrizgavanju in shranjevanju mleka.

Prve ure in dni po porodu - zakaj je zgodnje dojenje pomembno

Otrok naj se prvič podoji v prve pol ure po porodu (oziroma v uri do uri in pol po porodu, če upoštevamo otrokov prirojen vzorec, porod pa je potekal fiziološko). Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh.

Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi: pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve.

Ko pride naval mleka in kako ukrepati

Med tretjim in petim dnevom po porodu pride do tako imenovanega ‘navala’ mleka, ko prsi postanejo resnično napete. Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka.

Pri nekaterih materah lahko med 2. in 4. dnem po porodu pride do navala mleka tako močnega, da je potrebno izbrizgati nekaj mleka, da pritisk v dojki popusti. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem, nežna masaža dojke proti bradavici, dojenje na uro in pol do dve uri ter hladni obkladki med podoji. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko.

Tehnika pristavljanja in preprečevanje poškodb bradavic

Pravilna namestitev in pristavljanje otroka k dojki sta bistvenega pomena za udobno in uspešno dojenje. Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.

Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu. S prstom dražite otrokove ustnice, da jih bo odprl na široko; ko dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.

Če je otrok pravilno prisesan, dojenje ne bi smelo biti boleče. Če je dojenje boleče, prekinite in poskusite znova z bolj široko odprtimi usti ali z drugimi manjšimi spremembami položaja. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje, saj s tem preprečimo poškodbe bradavic in omogočimo, da otrok zajame čim več mleka.

Pogostost in trajanje podojov

Na začetku je dojenje nekje od 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori. Otrok naj ima dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Žensko mleko se spreminja tudi med enim samim podojem - na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki otroka bolj nasitijo. Ravno zato ne omejujte trajanja posameznega podoja. Omogočite otroku, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi, nato ga pristavite na drugo dojko.

V času intenzivne rasti oziroma ob tako imenovanih poskokih v rasti se otroci dojijo bolj pogosto. S tem se poveča nastajanje mleka. Običajno je to v 3. do 6. tednu, ter v 3. in 6. mesecu starosti.

Kdaj in kako izbrizgavati mleko

Če otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte. Začnite takoj po rojstvu otroka, najbolje v šestih urah po porodu. O načinih izbrizgavanja, shranjevanja mleka in hranjenja otroka z vašim mlekom za nasvet vprašajte zdravstvenega strokovnjaka.

Navodila za ročno izčrpavanje mleka: objemite dojko tako, da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice. Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži. Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico. Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Postopek ponovite še enkrat na obeh dojkah.

Shranjevanje materinega mleka

Pred iztiskanjem mleka si temeljito umijte roke in preverite, če so pripomočki za iztiskanje in shranjevanje mleka pomiti, dobro splaknjeni in suhi. Ohlajeno mleko lahko hranite v hladilniku (v notranjosti hladilnika in ne na vratih hladilnika) največ 48 ur. Materino mleko lahko tudi zamrznete in sicer za največ tri mesece. Ko je odtajano, ga lahko hranite največ 4 ure v hladilniku. Nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti.

Preprečevanje in reševanje najpogostejših težav

Ragade (razpoke na bradavicah) so ena najpogostejših težav. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da otroka pravilno pristavite. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja, poskrbite še za pogostejše dojenje, saj zaradi prevelike lakote otrok bolj hlastno in močneje sesa. Bradavice in kolobar po podoju zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom (priskrbite si prečiščen, medicinsko preverjen lanolin), ki ga pred naslednjim podojem ni potrebno odstranjevati.

Zamašena pora ali zastoj mlečnega voda se kaže kot boleča zatrdlina v dojki. Glavni vzrok za zastojno dojko je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagale vam bodo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto pristavljanje/dojenje.

Mastitis pogosto nastane kot posledica zastoja mleka. Znaki mastitisa so povišana telesna temperatura (nad 38 °C), mrzlica, bolečina, utrujenost, rdečina, vročina in oteklina na površini dojke ter rdeče črte, ki se širijo v pazduho. S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah preprečujemo tudi nastanek mastitisa.

Prehrana, tekočine in življenjski slog med nosečnostjo in dojenjem

Uživajte lahko vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani; vključno z vsemi vrstami surove zelenjave in sadja, kuhanimi stročnicami, kot sta grah in fižol. Priporočamo manjše obroke, enakomerno porazdeljene tekom dneva. Doječa mati naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti za pokrivanje osnovnih potreb zaužila v povprečju 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal.

V obdobju dojenja omejite uživanje kave na največ dve skodelici na dan, ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Dnevne potrebe po tekočini se v času dojenja povečajo na približno 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje.

Živila bogata z dolgoverižnimi omega-3 maščobnimi kislinami (DHK) so pomembna za razvoj možganov in oči dojenčka; ženske v rodnem obdobju naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Ribe naj bodo zaužite vsaj dvakrat na teden, od tega enkrat mastne ribe.

Praktični kontrolni seznam za pripravo na dojenje

1. Preberite in se izobrazite o dojenju (tečaji, šola za starše, svetovalnice).
2. Pripravite porodni načrt, kjer izrazite želje glede kožnega stika in zgodnjega dojenja.
3. Izberite podporno osebo (partner, doula, prijateljica), ki vas bo podprla pri dojenju.
4. Pripravite osnovne pripomočke: udobna oblačila, blazino za dojenje, velik steklen kozarec za vodo, lanolin, primeren nedrček.
5. Dogovorite se o prvih dnevih po porodu: omejite obiske, poskrbite za počitek in pomoč pri gospodinjstvu.
6. Seznanite se z načinom izbrizgavanja in shranjevanja mleka.

Kje poiskati pomoč

Če se vam pojavljajo težave pri dojenju ali če ne morete doseči pravilne tehnike pristavljanja, prosite za pomoč babico, patronažno sestro, pediatra ali svetovalko za dojenje (IBCLC). Pomagale vam bodo tudi skupine za doječe matere in izkušene prijateljice.

Najpomembnejše kratke točke, ki naj jih imate v mislih

• Prvo dojenje čim prej po porodu - najbolje v prvi uri.
• Pogosto dojenje v prvih dneh spodbuja nastanek mleka - predolgo čakanje in dodajanje stekleničk zmanjšata tvorbo mleka.
• Pravilna tehnika pristavljanja preprečuje bolečine in ragade.
• Mlezivo je dragoceno in ga je dovolj tudi v majhnih količinah za prve dni.
• Ne dajajte vode, čaja ali dudic v prvih tednih, če ne obstaja zdravstveni razlog za to.
• Poskrbite zase: hrana, tekočina, počitek in čustvena podpora so ključni.

Koristna tabela - kako vedeti, da otrok dobi dovolj mleka

Vem, da je pred vami veliko novih izkušenj in občutkov, a verjemite, da ste močne in zmorete. Verjemite vase, poslušajte svoje telo in zaupajte v svojo moč. Dojenje ima za doječo mater in otroka številne prednosti - dobro se pripravite, poiščite podporo in ne obupajte ob prvih težavah.

tags: #priprava #na #dojenje #pred #porodom