Otrok običajno začne govoriti svoje prve besede med 10. in 14. mesecem starosti. Seveda je vsak otrok edinstven, zato se lahko čas, ko izgovori prvo besedo, razlikuje. Nekateri otroci začnejo že pri devetih mesecih, drugi pa šele po prvem letu. Vse je povsem normalno. Razvoj govora poteka v več fazah: preverbalna faza (0 - 4 mesece), čebljanje (4 - 10 mesecev), enobesedna faza (10 - 18 mesecev), dvojno‑ do trobesedna faza (18 - 24 mesecev) in oblikovanje stavkov (2 - 3 leta).
Preverbalna faza in brbljanje
- 0 - 4 meseci: jok, mrmranje in cviljenje so prvi poskusi komunikacije.
- 4 - 10 mesec: čebljanje z zvoki kot so “ba-ba”, “da-da” ali “ga-ga”, še brez pomena.
Predgovorno obdobje se začne 10 tednov pred rojstvom in se zaključi do drugega leta starosti. Govorno obdobje pa se nadaljuje od drugega leta otrokove starosti naprej.
Enobesedna faza (10 - 18 mesecev)
Besede začnejo dobivati pravi pomen. Prve besede so pogosto izrazi potreb ali poimenovanja pomembnih predmetov, živali in ljudi, ki so otroku blizu. Zanesljivo je, da bodo prve besede odvisne od tega, kaj je v centru dogajanja v družini. Dojenček ima že razumevanje in znake komuniciranja, ki ga vodijo do prvih dejanj z besedami.
Dvo‑ do trobesedna faza (18 - 24 mesecev)
Besedni zaklad se širijo, otrok začne kombinirati dve ali tri besede v enostavne stavke, na primer “Mama, pazi” ali “Hočem mleko”.
Oblikovanje stavkov (2 - 3 leta)
Otroci razvijejo sposobnost sestavljanja daljših in bolj zapletenih stavkov, kar omogoča učinkovitejšo komunikacijo. Do tretje leta že govorijo v različnih besednih vrstah in uporabljajo zaimke ter predloge. Postanejo bolj samozavestni v razlagi svojih misli in čustev.
Kako vzpodbujati govor pri otrocih?
- POGOVARJAJTE SE Z OTROKOM: Govorite z njim že od zgodnjega otroštva, poimenujte predmete in opisujte dejanja, postavljajte enostavna vprašanja.
- Govor je gibanje in je delovanje, ki ga je treba razvijati z vzpodbudo, poslušanjem in ponovnim ponavljanjem besed.
- KLJUČNI DEJAVNIKI ZA PRAVILEN GOVOR: zdrav živčni sistem, pravilno razvita čutila (sluh, vid, tip, okus, vonj) ter zdrava in pravilno razvita govorila; vse to potrebuje dobro vzpodbudo iz okolice.
- RAZLIČNE POVEZAVE MED GOVOROM IN OKOLJEM: interakcija, branje, petje, poslušanje zgodb, razlaga predmetov, ponavljanje besed ob vsakdanjih situacijah.
Kako nastajajo zgodnje govorne vzorce?
Med 6. mesecem večina dojenčkov brblja z različnimi zlogi, ob koncu prvega leta pa se povečuje razumevanje. Do 9. meseca lahko dojenčki že razumejo imena bližnjih in se začneta osvajati z jezikom ter gestami. Dojenčki so naravno usmerjeni k učenju jezika; ključ je v interakciji in zabavi ter v rednem ponavljanju in spodbujanju govornih dejavnosti.
Kdaj poiskati pomoč?
Če opazite odstopanja ali zaskrbitve pri razvoju jezika, se posvetujte z otrokovim pediatrom ali logopedom. Logopedi ocenijo otrokovo stanje govorno‑jezikovne komunikacije in po potrebi predpišejo nadaljnje korake. Posebno pozornost nam bodo namenili, če otrok ne čeblja ali ne razume smeri ali imeni, ali če ne uporablja gest ali očesnega kontakta. V vrtcu ali šoli lahko vzgojitelj pomaga pri opazovanju otrokovega razvoja in usmerjanju k logopedu po potrebi.
Viri in smernice razvoja
Raziskave kažejo, da količina pogovora vpliva na število naučenih besed. Imenovanje predmetov, opisovanje dejanj in ustvarjanje odzivov s ponavljanjem spodbuja razvoj. Dojenčki začutijo ton glasu, ritmični govor in jasna izgovorjava pomagajo pri razumevanju jezika. Branje knjig, petje pesmi in izolacija pogovornega jezika sta pomembna; gledanje videoposnetkov ne nadomesti popolnoma pogovornega dialoga.
Na koncu je treba poudariti, da se razvoj govora od otroka do otroka razlikuje. Zato bodite potrpežljivi, poslušajte svoje otroke in jim zagotovite bogato jezikovno okolje. Kadar opazite, da otrok “zamuja” ali ne sledi pričakovanim korakom, se posvetujte s pediaterom ali logopedom. Včasih bo potrebna strokovna pomoč, v drugih primerih pa traja le nekoliko več časa, da otrok ujame vrstnike.