IVF ali postopek zunajtelesne oploditve je vrsta zdravljenja neplodnosti. Oploditev in vitro (IVF) je vrsta tehnologije asistirane reprodukcije, pri kateri se sperma in jajčece oplodita zunaj človeškega telesa. IVF je zapleten postopek, ki vključuje pridobivanje jajčec iz jajčnikov in njihovo ročno kombiniranje s spermo v laboratoriju za oploditev. Nekaj dni po oploditvi se oplojeno jajčece (kasneje imenovano zarodek) postavi v maternico.
Pri postopku IVF je punkcija jajčnikov (odvzem jajčec) ključen korak: z njo se pridobi jajčne celice, ki so jih med stimulacijo uspeli pridelati jajčniki. Punkcija se navadno izvede 36 ur po aplikaciji t.i. "stop injekcije".
Kdaj se izvede punkcija in zakaj je tako časovno določena?
Punkcija predstavlja zadnji korak v stimulaciji jajčnikov. Pred njeno izvedbo mora ženska prejeti še eno zelo pomembno zdravilo - t.i. “stop injekcijo”. Pri načrtovanju aplikacije “stop injekcije”, odločilen dejavnik predstavlja velikost foliklov. Folikli morajo biti določene velikosti, da se v njih lahko nahajajo zrele jajčne celice, primerne za oploditev. Merila se lahko med klinikami nekoliko razlikujejo, vendar velika večina smatra, da se zrele in uporabne jajčne celice nahajajo v foliklih velikosti od 17 do 22 milimetrov. V foliklih velikosti med 13 in 17 mm se prav tako lahko nahajajo zrele jajčne celice, vendar je to manj verjetno.
Kako poteka sam poseg punkcije?
Punkcija jajčnikov je razmeroma kratek kirurški poseg, ki v povprečju traja 15-30 minut in s katerim se v postopku IVF, po stimulaciji jajčnikov pridobi jajčne celice. Izvede se na ginekološkem stolu/mizi, v prostoru posebej namenjenim za to, navadno gre za manjšo operacijsko sobo, ki je povezana z laboratorijem. Poseg se izvede skozi nožnico, izjemno redko pa tudi skozi trebuh.
Ginekolog specialist najprej umije zunanje spolovilo, vstavi vaginalni spekulum in pregleda ter očisti tudi nožnico. Pred izvedbo posega se v steno nožnice navadno aplicira tudi lokalni anestetik. Med posegom se uporablja ultrazvok za vizualno vodenje tanke, dolge igle skozi vrh nožnice v en jajčnik in nato v drugi. Ginekolog z iglo prebode folikel in aspirira folikulrano tekočino, ki potuje po cevki v posebno epruveto. Iz pridobljene tekočine nato embriologi pridobijo jajčno celico in tiste, ki so ustrezne, oplodijo s partnerjevim ali darovalčevim semenom.
Oblike lajšanja bolečin pri punkciji
Za lajšanje bolečin med punkcijo se uporabljajo različne metode: lokalna anestezija, intravenska sedacija (analgosedacija) ali splošna anestezija. V nekaterih klinikah je na voljo izbira, pri drugih je določen protokol.
Lokalna anestezija
Lokalna anestezija predstavlja medicinski postopek za odpravo čutnih zaznav na omejenem delu telesa, s površinskim apliciranjem lokalnega anestetika. Uporablja se na vseh klinikah kot standardna oblika analgezije. Pred posegom ženska ne rabi biti tešča, cel čas ostane budna in prisebna. Klinika navadno lokalno anestezijo kombinira z oralnimi analgetiki in blagim pomirjevalom. Pred posegom ginekolog lokalni anestetik aplicira v steno nožnice, tako ženska ne čuti prebadanja igle skozi steno, čuti pa prebadanje v jajčnikih.
Prednosti lokalne anestezije: ni tveganj za zaplete, ki pridejo ob sedaciji ali splošni anesteziji; ženska je ves čas posega budna, okrevanje je hitrejše in prej lahko odide domov.
Slabosti lokalne anestezije: ženska je ves čas posega budna, kar je lahko zelo stresno; strah povzroči okorelost, zategnjenost mišic, kar lahko poseg naredi še bolj neprijeten; bolečina je lahko zelo močna in cel poseg je lahko izredno travmatizirajoč; poseg je lahko manj uspešen, če ženska ne zdrži bolečine oz. ne zmore potrpeti do konca in ginekolog ne spunktira vseh foliklov.
Analgosedacija (intravenozna sedacija)
Sedacija predstavlja anestezijsko metodo, pri kateri ženska dobi hkrati pomirjevalo in analgetik; ves čas posega je dremava ali celo zaspi, ne izgubi pa zavesti, kot se to zgodi pri splošni anesteziji. Pomemben vidik sedacije je, da ženske lahko dihajo same in intubacija ni potrebna. Če se ženska odloči za sedacijo, mora na poseg priti tešča (vsaj 8 ur brez hrane in pijače). Po končani punkciji se sedacijo prekine in žensko odpeljejo v sobo za okrevanje, kjer je pod nadzorom medicinskih sester; priporočljivo je, da na oddelku ostane najmanj eno uro.
Splošna anestezija
Splošna anestezija predstavlja obliko začasne nezavesti. V splošni anesteziji se pacientka ne zaveda okolice in ne čuti bolečine. Prednosti splošne anestezije: ženska se posega ne zaveda in ne čuti bolečine; telo in mišice so povsem sproščene, kar omogoča hitrejšo in boljšo izvedbo punkcije.
Slabosti splošne anestezije: od vseh oblik anestezije splošna predstavlja največje tveganje za razvoj resnih zapletov - nastanek krvnih strdkov, težave z dihanjem, kardiovaskularni zapleti, anafilaktični šok; po anesteziji so možni slabost, bruhanje, vrtoglavica, začasna izguba spomina, zmedenost ter boleče grlo v primeru intubacije.
Difficult spinal, needle as the examining tool - Regional anesthesia Crash course with Dr. Hadzic
Izkušnje pacientk: kako res je boleče brez anestezije?
Posameznice punkcijo doživljajo izredno različno - za nekatere je to praktično neboleč poseg, za druge neprijeten, medtem ko nekatere posameznice doživijo izredno močno bolečino in so po posegu dovolj travmatizirane, da se povsem odpovejo nadaljnjim postopkom umetne oploditve. Nekatere ženske so poročale, da sama punkcija ni bila boleča in se je dalo zdržati, čeprav so po posegu čutile močne bolečine v spodnjem delu trebuha in so potrebovale počitek več dni. Drugi so izpostavile, da je najbolj huda faza bolečine nastopila po punkciji, in da je bila intravenska anestezija (narkoza) zanje velik olajšek: "Zbudila sem se, ene 5 min sem čutila bolečino tam dol, pol pa kot da bi odrezal nič več ... To je bil balzam."
Več poročil iz izkušenj pacientk kaže na naslednje vzorce:
- Če je število foliklov majhno (okrog 4-8), mnoge z visokim pragasom bolečine uspešno prestanejo punkcijo brez anestezije.
- Če je število foliklov veliko (npr. 15-25 ali več), so pacientke pogosteje izbrale anestezijo in poročale o bolj prijetni izkušnji in lažjem okrevanju.
- Po punkciji so možne močne bolečine in otekanje; nekatere so potrebovale počitek in pomoč prve dni po posegu.
Okrevanje po punkciji in kaj je normalno
Po končanem postopku ginekolog pregleda steno nožnice in oba jajčnika. Po posegu ženska še nekaj časa odleži v sobi za okrevanje, kjer je pod nadzorom medicinskih sester. Čas okrevanja je odvisen predvsem od zahtevnosti posega in tudi oblike analgezije, ki se uporabi ob posegu. Pomembno je, da ženska po posegu spije zadosti tekočine in gre na vodo, da se zdravstveno osebje prepriča, da se med posegom ni poškodoval mehur. Prav tako je pomembno, da se krvavitev po posegu hitro ustavi oz. je prisoten le blag izcedek.
Na dan punkcije pa vse do transferja ali dlje lahko ženska izkusi naslednje simptome: občutek težke maternice, krči in zbadanje v nožnici, rahla krvavitev oz. krvav izcedek, napihnjenost, zmerna bolečina v spodnjem delu trebuha, slabost, zaprtost. Običajno so to pričakovani pojavi in minejo v nekaj dneh.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Treba je nemudoma poiskati pomoč, če se pojavijo hujša bolečina v spodnjem delu trebuha, trd, napet trebuh, močna opazna napihnjenost, nenadna povečava telesne mase, slabost in bruhanje, driska, težave z odvajanjem urina, močnejša krvavitev, izcedek iz nožnice z neprijetnim vonjem ali obarvanostjo ter vročina. Ti simptomi lahko kažejo na razvoj zapletov, kot so sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), okužba ali notranje krvavitve.
Možni zapleti in kako vplivajo na nadaljevanje postopka
IVF je relativno varen postopek z zelo majhno verjetnostjo za zaplete. Možni zapleti vključujejo sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodno nosečnost, krvavitev ali okužbo po odvzemu jajčnih celic. Ob hujših zapletih je potrebno transfer (potencialnih) zarodkov preklicati oz. ga preložiti na kasnejše obdobje, da si ženska opomore.
Praktični nasveti za ženske, ki razmišljajo o punkciji brez anestezije
- Sama sebe najbolje poznaš in veš, kako visok je tvoj prag bolečine; pri odločitvi upoštevaj tudi število foliklov.
- Če te bolečina zelo skrbi ali imaš veliko foliklov (npr. nad 10-15), razmisli o sedaciji ali splošni anesteziji, saj mnoge pacientke poročajo o boljšem poteku in hitrejšem okrevanju pod anestezijo.
- Če se odločiš za punkcijo brez anestezije, se pozanimaj o kombinaciji lokalne anestezije z oralnimi analgetiki in blagim pomirjevalom - to mnogim pomaga.
- Pred posegom se izogibaj hrani in pijači, če tako zahteva izbrana oblika analgezije (npr. za sedacijo ali splošno anestezijo je treba biti tešča vsaj 8 ur).
- Po posegu si zagotovite prevoz domov in pomoč prve dni, če pričakujete močnejše bolečine.
- Če se po punkciji pojavijo hude bolečine, vročina ali obilnejša krvavitev, poišči zdravniško pomoč.
Odločitev je osebna, argumenti za in proti
V praksi se izkaže, da ne obstaja univerzalna rešitev. Nekatere pacientke so postopke brez anestezije prenašale dobro in menijo, da je to smiselna izbira pri majhnem številu foliklov in visokem pragu bolečine. Druge so izbrale sedacijo ali splošno anestezijo, ker so želele preprosto izkusiti čim manj stresa in bolečine - in poročale o boljšem okrevanju in manj travmatični izkušnji.
Pri odločitvi vam lahko pomagata tudi zdravnik ali medicinska sestra, zato se ne bojte o tem povprašati najkasneje ob zadnjem ultrazvočnem pregledu pred punkcijo.
Tabela: primerjava oblik analgezije pri punkciji
| Oblika | Prednosti | Slabosti | Potrebna pripravljenost |
|---|---|---|---|
| Lokalna anestezija | Manj tveganj, hitro okrevanje, ni tešče | Pacientka budna, možna močna bolečina | Običajno ni posebnih omejitev |
| IV sedacija (analgosedacija) | Manj stresa, dremavost, brez intubacije | Potrebna teščnost, nadzor dihanja | Tešča vsaj 8 ur, vprašalnik za anesteziologa |
| Splošna anestezija | Brez zavesti in bolečine med posegom, popolna sprostitev | Največje tveganje za zaplete, daljše okrevanje | Tešča, vprašalnik za anesteziologa, spremljevalec |
Kaj pričakovati po punkciji v nadaljevanju IVF poti
Po punkciji se nadaljujejo koraki: gnojenje v laboratoriju (ICSI ali standardno oploditev), spremljanje razvoja zarodkov ter odločitev za prenos svežega ali zamrznjenega zarodka. Prenos zarodkov je neboleč in je opravljen v nekaj minutah. Po prenosu se običajno priporoča delovni počitek ter izogibanje napornim aktivnostim, savni, bazenom in spolnim odnosom nekaj dni. Devet do 14 dni po prenosu zarodkov boste opravili test nosečnosti z odvzemom krvi.
IVF je osebna in zahtevna pot, zato je pomembno veliko pogovorov s strokovnjaki in podpora partnerja ali bližnjih. Veliko žensk deli svoja pričevanja in izkušnje, ki lahko pomagajo pri odločitvi glede anestezije ob punkciji.