Z vsakim mesecem dobiva vse, kar dojenček vidi, sliši, občuti, okusi in zavoha, večji pomen in v možganih ustvarja edinstveno celično mrežo. Ko se dojenček rodi, ima od vseh čutil najmanj razvit prav vid, a njegova čutila že od zgodnjih faz igrata ključno vlogo pri vzpostavljanju vezi z okoljem in starši. Če starši vedo, kaj novorojenčki zaznavajo in čutijo, bodo otroka lažje pomirili in mu zagotovili tisto, kar najbolj potrebuje: nežnost, ljubezen in varnost.
Zakaj so čutila pomembna
Naše okolje dojemamo s čutili. Vse, kar z njimi zaznamo, povezujemo v občutke. Čutila so edina povezava med živčevjem in zunanjim okoljem, zato je njihovo verodostojno odslikavanje okolja ključnega pomena za pravilne odločitve posameznika. Gibanje in um sta torej neobhodno povezana. Prvi element čutil so čutilni receptorji, ki se nahajajo v čutilnih organih; njihova vloga je prevajanje zajetih dražljajev v vzorce, »jezik« živčevja.
Razvoj vsakega od čutov
Vonj
Novorojenček svojo mamo prepozna po vonju. Študije so pokazale, da novorojenčki že 45 ur po rojstvu prepoznajo svojo mamo samo po vonju, opisuje Desmond Morris, avtor knjige Otrok. Dokazano je tudi, da se pet dni star dojenček obrne z glavo k blazinici, ki je prepojena z materinim mlekom. Do svojega desetega dneva starosti pa že rajši izberejo vonj mleka svoje matere kot druge ženske. Ta sposobnost varuje človeškega otroka pred lakoto, saj se zna celo v temi obrniti proti izvoru hrane.
Okus
Okus je pri novorojenčku razvit, tako da razlikuje med različnimi okusi. Prijajo mu sladke tekočine, kisle, grenke in slane pa zavrača. Novorojenček ima približno 10.000 okušalnih brbončic, kar je veliko več kot pri odraslem človeku. Te pa niso omejene le na jezik, najdemo jih tudi na nebu, ličnih predelih in zadaj v ustni votlini. Sčasoma dodatne brbončice izginejo. V maternici plod požira amnijsko tekočino, njen okus pa je odvisen od materine prehrane.
Sluh
Raziskave kažejo, da je notranje uho edino čutilo, ki se do konca razvije že pred porodom in svojo odraslo velikost doseže nekje na polovici nosečnosti. Sluh se popolnoma razvije že pred rojstvom. Že nekaj trenutkov po rojstvu novorojenčka vznemirijo glasni zvoki, in zato zajoka. Novorojenček dobro sliši in takoj prepozna materin glas, prav tako tudi glasbo in druge zvoke, ki jih pozna še iz maternice. Bolj je pozoren na človeški govor kot na druge zvoke; raje ima visoke tone. Že v 14. tednu nerojeni otroček razlikuje med glasbo in zgolj vibracijskim hrupom, do konca 6. meseca nosečnosti otrok že lahko prepozna materin glas.
Uspavanka za Evo
Vid
Vid je ob rojstvu najmanj razvit od vseh čutil, vendar že prisoten. Že v maternici lahko plod loči med temo in svetlobo. Ob rojstvu novorojenček dobro vidi na razdalji od 20 do 25 centimetrov, kar pomeni, da prepozna obraz tistega, ki ga pestuje. Novorojenček sprva loči svetlo in temno; najbolje vidi predmete, ki so v popolnem kontrastu z okolico, torej črno-bele, prepozna pa tudi izrazite osnovne barve. Posebno zanimanje pa dojenček kaže za obraze. Študije so dokazale, da se veliko raje zanima za risbe obrazov kot naključnih vzorcev in ima veliko raje smejoče se kot potrte obraze.
V prvih tednih opažamo pri večini otrok škiljenje, ki je posledica nezrelosti očesnih mišic. Prva dva meseca otrokovo pozornost najbolj pritegneta bela in črna barva, zato tudi pri vsakodnevnih aktivnostih uporabljajte črno-belo kombinacijo slik ali igrač. Nekje pri 3. mesecih naj bi dojenček že znal posnemati; torej nam že vrne nasmeh. S starostjo se razvija tudi globinsko zaznavanje in sposobnost sledenja predmetom z očmi.
Dotik (tip)
Plodovo telo postane občutljivo na dotik takoj po spočetju. V 32. tednu nosečnosti pa se na dotik odzivajo že vsi deli telesa. Taktilne zaznave so močno izražene; na dotik je občutljivo vso telo, najbolj pa obraz, roke in podplati. Nežni mamini dotiki, kot je trepljanje po hrbtu in božanje po trebuhu, na novorojenčka delujejo pomirjujoče in spodbudno vplivajo na njegov razvoj. Na enem kvadratnem centimetru dojenčkove kože je približno šest milijonov celic in živčnih vlaken. Koža je zelo občutljiv organ.
Prirojeni refleksi: naravni odzivi za preživetje
Prirojeni refleksi so povezani z instinktivnimi potrebami po hrani, varnosti in telesni bližini, po drugi strani pa so tudi pokazatelj nevrološkega in gibalnega razvoja. V prvem mesecu življenja najprej opazimo prirojene reflekse in razvoj čutil.
- Prijemalni refleks (Darwinov refleks) - v prvih dneh po rojstvu ima novorojenček izredno močan oprijem; v približno tretjem mesecu začne izginjati in ga nadomesti namerno prijemanje predmetov.
- Sesalni refleks - ključnega pomena za hranjenje; ob dotiku ustnice ali neba refleksno začne sesati.
- Iskalni refleks - ob dotiku obraza se dojenček samodejno začne obračati in iskati materino bradavico.
- Morojev refleks - refleks presenečenja ob nenadnem zvoku ali gibu; lahko mu sledi glasen jok.
Razvoj v maternici: priprava na svet
Človek je že zelo zgodaj čuteče bitje. Najprej se pri plodu prebudi občutek dotika: že pri 7 tednih čuti, kako je obdan s plodovnico. Do 17. tedna je čutilo za dotik razvito na vseh področjih kože. Otrok v maternici na glasnejše zvoke nekoliko trzne že med 18. in 25. tednom nosečnosti, ko je pri dojenčku že razvit sluh. Pri 20. tednu se pojavijo še ostala čutila: otrok vidi (razloči svetlo in temno), vonja in okuša. Do konca 7. meseca nastopi znatna rast možganov in razvoja čutil, do konca 9. meseca pa je otrok pripravljen za življenje zunaj maternice.
Kako starši lahko spodbujajo razvoj čutov
Stimulacija vseh čutov pri novorojenčkih in dojenčkih je zelo pomembna. Ko starši poskrbijo za stalen vnos čutnih dražljajev se le-ti razvijejo v svoj polni potencial. Če bi bile novorojenčkove oči od rojstva naprej v temi, se vidni center v možganih ne bi razvil, vidni živec bi se skrčil in dojenček nikoli ne bi razvil vida. Zato je vloga staršev pri tem ključna.
Praktične aktivnosti za spodbujanje čutil
- Dotik: držanje, koža na kožo (kengurujčkanje), božanje in crkljanje zagotavljajo občutek varnosti in spodbujajo vezi.
- Vid: interakcija oči v oči, črno-bele vzorce, visoko kontrastne kartice, viseči vrtiljaki nad posteljico, ogledalo, igranje s svetlobo in sencami ter branje knjig z močnimi linijami.
- Sluh: pogovarjanje, petje, nežna glasba in izpostavljanje znanim glasovom (npr. materino petje ali branje) izboljšajo jezikovni razvoj in pomirjajo dojenčka.
- Vonj: uporaba materinih oblačil ali odeje, da dojenček začuti znan vonj; vključevanje vonjav narave (sivka, zmerne začimbe) za učenje raznolikosti vonjav.
- Okus: pri začetku uvajanja goste hrane ponudite različne teksture in okuse; žvečenje in igre s slamico kasneje krepijo ustne mišice.
- Vestibularno in proprioceptivno: zibanje v naročju, otroški gugalniki, položaj na trebuhu (pod nadzorom) pomagajo razvijati ravnotežje in prostorsko zavedanje.
12 konkretnih idej za spodbujanje vida pri dojenčku
- Interakcija iz oči v oči: nasmeh, govor, mimika.
- Vzorci z visokim kontrastom: črno-bele kartice in slike.
- Viseče igrače (vrtiljaki) nad posteljico ali igralno podlogo.
- Čas za trebušček: krepi vratne mišice in spretnosti opazovanja.
- Gibanje predmetov za sledenje z očmi.
- Branje knjig z visokim kontrastom ilustracij.
- Govorjenje in petje: spodbujata sluh in vizualno fokusiranje na usta.
- Stimulacija na prostem: sprehodi, naravni zvoki in gibanje listov.
- Igra z ogledalom: raziskovanje obrazne mimike.
- Mehke, teksturirane igrače za povezavo vida in dotika.
- Igra svetlobe in senc s svetilko.
- Ustvarjanje igralnega centra za vizualno raziskovanje.
Na kaj paziti in kdaj poiskati strokovno pomoč
Novorojenčki imajo različne hitrosti razvoja, vendar so nekateri znaki, ki zahtevajo pozornost: če do enega leta ne pride do zrcaljenja emocij nazaj (npr. socialni nasmeh), lahko strokovnjaki posumijo na težave z ostrino vida, kontrasti ali na kakšno nevrološko okvaro. Prav tako je pomembno spremljati, če so prirojeni refleksi pretirano asimetrični ali odsotni, saj to lahko zahteva nadaljnjo zdravniško oceno.
Živčni in telesni razvoj ter pomembnost zgodnje izpostavljenosti
Možgani dojenčka rastejo in se oblikujejo pod vplivom senzoričnih izkušenj: vsaka izkušnja, ki vstopi skozi čutila, prispeva k gradnji nevralnih povezav. Spodbujanje otrokovih čutov je ključnega pomena za njihov splošni razvoj, saj mu čuti pomagajo razumeti svet okoli sebe in zgraditi temelje za učenje in socialno vedenje.
Priporočila za starše
- Vzpostavite varen in umirjen prostor za igro in raziskovanje.
- Raznolika, vendar ne premočna senzorična izpostavljenost (premočni vonji ali glasni zvoki lahko dojenčka motijo).
- Upoštevajte individualne odzive vašega otroka in prilagajajte aktivnosti glede na njegove potrebe.
- Redno govorite z dojenčkom, pojte in uporabljajte obrazno mimiko - pomembno za vid in sluh.
Rojstvo novega človeka je čudež, ki ga znanost danes lahko spremlja že od prvih trenutkov spočetja. Z vsemi svojimi čutili se mora novorojenček privaditi na življenje: dolge tedne je preživel v temni, topli in varni maternici, zdaj pa mu čutila pomagajo spoznati svet in ljudi okoli njega. Starši imate pri tem izjemno pomembno vlogo - z nežnostjo, pazljivostjo in primerno stimulacijo lahko pomagate dojenčku razviti ves potencial njegovih čutov.