Nosečnost in povišanje plače: zakonodaja, pravice in priporočila za boljšo zaščito nosečnic

Zaščita nosečnic pred diskriminacijo na delovnem mestu je ključna za enakost in družbeno pravičnost. Glede na resen problem diskriminacije nosečnic na delovnih mestih vas pozivamo, da takoj ukrepate in sprejmete ukrepe, ki bodo zaščitili nosečnice ter jim omogočili enak dostop do delovnih pogojev in zaposlitve.

Pravne podlage in obseg varstva

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. ZDR-1 te pravice opredeljuje v členih od 182 do 188, kjer posebno skrb namenja delavkam v času nosečnosti, pa tudi doječim materam. ZDR-1 pa ne samo v posebnem oddelku zakona (varstvo nekaterih kategorij delavcev) varuje noseče ženske, temveč na več mestih v zakonu ureja pravice, ki pripadajo delavkam zaradi nosečnosti.

Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva, postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1). Viri: §8 Zakona o ratifikaciji Konvencije o varstvu materinstva in določila ZDR-1.

Prepoved diskriminacije in dokazno breme

ZDR-1 določa, da manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se šteje za diskriminacijo. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva, je dokazno breme na strani delodajalca.

Obveznosti delodajalca in obvezno obveščanje

Ker se delovna mesta med seboj razlikujejo, zakon prepušča odločitev o dejavnikih tveganja vsakemu posameznemu delodajalcu. Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje. Zato oceni vsako izmed delovnih mest v podjetju s tveganji, ki jih to delovno mesto prinaša.

A da noseči delavki pripadajo pravice s področja varstva noseče delavke, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izve. Naknadno obvestilo ni mogoče. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati.

Prepovedi in omejitve dela med nosečnostjo in dojenjem

• Prepoved drugačnega obravnavanja delavke, ki je noseča: manj ugodna obravnava je diskriminacija.
• Prepoved poizvedovanja o nosečnosti: delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidatke zahtevati podatkov o nosečnosti ali načrtovanju družine, razen če so v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
• Prepoved opravljanja nadur in dela ponoči: delavka v času med nosečnostjo in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če ocena tveganja kaže nevarnost za zdravje.
• Prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi: delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti; če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, velja posebno pravno varstvo, če delavka nemudoma obvesti delodajalca in predloži zdravniško potrdilo.
• Začasna odsotnost zaradi nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.

Delavke med nosečnostjo in celotnim obdobjem dojenja ne smejo izvajati dela, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje delavke ali njenega otroka zaradi izpostavljenosti določenim dejavnikom tveganja ali delovnih pogojev. Če se takšnemu tveganju ni mogoče izogniti s prilagoditvijo delovnega časa ali delovnih pogojev, mora delodajalec zagotoviti delavci ustrezno delo. Delavka mora opravljati to ustrezno delo in je upravičena do plače, ki je vsaj enaka prejšnji plači.

Specifične prepovedi in izjeme

Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del (nočna dela so med 20. in 6. uro), nadur ter dela ob nedeljah in praznikih, z nekaterimi izjemami (prevozi, glasbene in gledališke predstave, negovalno osebje, gostinstvo in podjetja z neprekinjeno menjavo izmen).

Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Nosečnica po 21. tednu nosečnosti lahko največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju, pri čemer velja, da delo pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu ni priporočljivo.

Pravice ob prilagoditvi dela in nadomestila

Če delavka zaradi nosečnosti ne more opravljati svojega običajnega dela in začasna prilagoditev pogojev dela ali delovnega časa ni mogoča, mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času, ko je odsotna z dela iz tega razloga, zagotoviti nadomestilo plače v skladu z določbami 137. člena ZDR-1.

Pravice do porodniškega dopusta morajo biti širše, porodniška nadomestila pa morajo biti zagotovljena na način, da nosečnice ne občutijo finančne negotovosti v tem obdobju.

Postopki pri morebitnih kršitvah in pravna pomoč

Kršitve pravic delavk v zvezi z nosečnostjo oziroma materinstvom predstavljajo nekaj najpogostejših kršitev zakonsko določenih pravic. V kolikor so delavki kršene zgoraj navedene pravice, ima delavka med drugim tudi možnost kršitev prijaviti na Inšpektorat za delo.

Nosečnicam bi morala biti na voljo brezplačna pravna pomoč in svetovanje, da bi bile v celoti seznanjene s svojimi pravicami. Potrebujete pravni nasvet glede delovnega razmerja med nosečnostjo? Posvetujte se z našimi pravnimi strokovnjaki!

Priporočila in predlogi zakonodajnih izboljšav

1. Priporočamo, da se zakoni o delu še dodatno prilagodijo, da se nosečnicam zagotovi boljša zaščita.
2. Vrnitev na delo po porodniškem dopustu: Zakon mora zagotoviti pravico nosečnicam do vrnitve na isto delovno mesto po porodniškem dopustu, brez strahu pred izgubo zaposlitve.
3. Priporočamo, da se delodajalcem zagotovi usposabljanje in izobraževanje v zvezi z zakonodajo o delu, pravicami nosečnic ter pomembnostjo spoštovanja teh pravic.
4. Zagotavljanje porodniških nadomestil: pravice do porodniškega dopusta morajo biti širše, porodniška nadomestila pa morajo biti zagotovljena na način, da nosečnice ne občutijo finančne negotovosti v tem obdobju.
5. Nosečnicam bi morala biti na voljo brezplačna pravna pomoč in svetovanje, da bi bile v celoti seznanjene s svojimi pravicami.
6. Transparentnost na trgu dela: delodajalci bi morali biti dolžni poročati o tem, kako njihova politika vpliva na nosečnice in starše, ki so na porodniškem dopustu.

Mislimo, da bi uvedba teh ukrepov znatno pripomogla k zmanjšanju diskriminacije in omogočila ženskam, da bodo lahko hkrati matere in uspešne zaposlene, brez strahu pred izgubo dela zaradi nosečnosti.

Praktični nasveti za nosečnice v zaposlitvi

• Kdaj obvestiti nadrejenega: Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. Čeprav se nekateri odločijo počakati do 12. tedna zaradi tveganja zgodnje izgube nosečnosti, je pravočasno obvestilo pomembno za varnost in uveljavljanje pravic.
• Kaj povedati: poleg obvestila o nosečnosti navedite tudi pričakovani datum rojstva, saj so te informacije pomembne za oceno dejavnosti, ki jih ne smete opravljati.
• Če vas med razgovorom za službo vprašajo o nosečnosti, vam tega ni treba povedati - vprašanje je pravno nedopustno in pri odgovoru lahko celo zavajate, razen v izjemnih primerih, ko je delo za nosečnico škodljivo.
• Če ste v poskusni dobi: o nosečnosti niste dolžni obvestiti nadrejenega; če pride do prekinitve delovnega razmerja zaradi nosečnosti v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju.

Tabela: ključne pravice in obveznosti

Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili smo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem in katere pravice pripadajo delavkam v skladu z veljavno zakonodajo.

tags: #nosecnost #in #povisanje #place