Razvoj grafomotorike pri predšolskih otrocih: vaje in nasveti

Grafomotorika je veščina, ki je potrebna za risanje in kasneje pisanje. Preprosto povedano, je grafomotorika veščina, ki je potrebna za risanje in kasneje pisanje. Grafomotorične dejavnosti so zelo pomembne že v predšolskem obdobju, saj si s tem otroci razvijajo spretnosti, ki so kasneje zelo pomembne pri pisanju in samem razvoju grafomotorike.

Ko govorimo o grafomotoričnih spretnostih, je pomembno omeniti 3 stebre, ki so tesno povezani z razvojem grafomotoričnih spretnosti in gredo z roko v roki z njimi. Prvi od stebrov grafomotorike je GROBA MOTORIKA - njen cilj je, da otrok začne dojemati svoje telo kot del sebe, ga nadzorovati in se tudi nauči pravilno držati telo, saj je to pozneje osnova za pravilno sedenje med pisanjem. Grafomotorika je nekakšna tretja, najvišja stopnja motorike. Najprej otrok obvlada grobo motoriko, se uči sedeti, plaziti, hoditi in skakati. Okoli drugega leta se začenja razvijati fina motorika, torej uporaba rok in prstov, otroci trenirajo različne prijeme, od prijemanja predmetov s celo dlanjo pa vse do nežnega pincetnega prijema. Skupaj s fino motoriko se razvija koordinacija oko-roka, ki že neposredno sovpada tudi s kasnejšim razvojem grafomotorike.

O grafomotoričnih spretnostih lahko govorimo že v starosti dveh let, ko otrok ugotovi, da pisalo pušča sled in se s tem prične obdobje čečkanja. Prvi poskusi, da bi nekaj zapisali na papir ali kamor koli drugam, se lahko pojavijo že pred dopolnjenim 1. letom. Kasneje pa začne posnemati določene oblike. Če bi omenili prve oblike, po katerih otroci rišejo, so to navpične črte (najbolje narisane od zgoraj navzdol), vodoravne črte (najbolje narisane od leve proti desni) in krogi.

Katera znanja in sposobnosti sestavljajo grafomotoriko

• Vizualno percepcijske sposobnosti: zmožnosti videti črko ali besedo in ji pripisati pomen. Otrok zmore na osnovi sposobnosti vizualne percepcije razlikovati barve, oblike, število in velikost ter se zna orientirati v prostoru.
• Motorično načrtovanje in realizacija: z drugimi besedami praksa, sposobnost uporabe giba za pisanje po potrebi. Prvi korak je sama predstava o aktivnosti, otrok mora imeti v glavi predstavo o tem, kaj je treba izpolniti in nato temu cilju prilagodi izvedbo.
• Kinestetična povratna informacija: sposobnost prepoznati, kje v prostoru se telo nahaja.
• Vizualno-motorična koordinacija: torej koordinacija oko-roka. Ko jo otroci usvojijo, so zmožni z očmi slediti gibom rok in jih koordinirati.

Zakaj je zgodnji razvoj pomemben

Razvijanje grafomotorike ni le igra, je spretnost, ki jo mora otrok usvojiti še pred nastopom v šolo. Ravno ta spretnost je eden izmed kriterijev, da vašega sina ali hčer sprejmejo v šolo. Nerazvita grafomotorika je najpogostejši razlog za odlašanje nujnega nastopa v šolo, saj začne otrok v šolskih klopeh zelo hitro zaostajati za sošolci. Grafomotorične motnje se običajno pojavijo skupaj z drugimi motnjami, predvsem na področju artikulacijskih organov, torej govora.

Znaki težav pri grafomotoriki

Pozorni bodite, če vaš otrok ne izraža zanimanja za zlaganje kock, ga ne zanimajo manjša domača opravila, odklanja risanje, prelaga barvice z ene roke v drugo ali pa ne zna pravilno obrisati osnovnih oblik. Mnogi starši se pri motnjah grafomotorike srečujejo z mnenjem, da je njihov otrok len in nemotiviran, saj ne kaže zanimanja za risanje in pisanje, njegov rokopis pa je okoren in nečitljiv. Pogosto jim ne pomagajo niti učitelji v vrtcu, ki otroke z motnjo grafomotorike enačijo z vrstniki in izpostavljajo njihov hendikep. Tak pristop pa pri otrocih s težavami še poglobi njihovo odklonsko vedenje.

Pristop in prilagoditve

K otrokom z motnjami pri grafomotoriki je treba pristopati individualno in jim dati čas, ki ga za dokončanje naloge potrebujejo. Otrokom, ki imajo težave z ortografskim kodiranjem, lahko ob rob mize prilepimo abecedo, na kar se po potrebi lahko oprejo. Pogosto zelo pomaga tudi alternativni sistem znakov, kjer je en znak videz, drugi pa vsebina napisanega. Vaje za mizo izvajamo na različno velikih površinah. Za otroke, ki potrebujejo največ vaj, oblike najprej urimo na formatu A2, večini otrok pred šolo zadošča format A3, temu sledi še izvedba na formatu A4.

Drža telesa in drža pisala

Pri otroku s težavami ustrezna drža telesa doprinese k večji učinkovitosti treninga. Otrok naj sedi za mizo ustrezne višine, prav tako je pomembno, da je ustrezne višine tudi stol. Stopala so na tleh, kolena so upognjena pod pravim kotom, stegna počivajo na sedalni ploskvi. Otrok se nagne toliko naprej, da doseže celotno površino lista. Pri izvajanju vaj se najbolj gibljeta komolčni in ramenski sklep, roka je v zapestju in prstih skoraj negibna.

Določeni pogoji pomembno vplivajo na kakovost izvedbe grafomotoričnih vaj: drža pisala, drža telesa, pritisk na podlago in gibanje roke pri zapisu. Drža pisala: Otrok svinčnik ali drugo pisalo prime nad ošiljenim delom s palcem in kazalcem (pincetni prijem). Pisalo nasloni na notranji rob kazalca, tik ob nohtu. Pisalo z zgornjim delom leži v pregibu členka kazalca, v kotu 45⁰ nad pisalno površino. Spodnji del roke leži na ploskvi lista, na zunanjem robu dlani in mezinca. Rahlo je zasukan v levo. Prijem, pri katerem otrok pisalo ne nasloni na sredinec, ampak tudi s sredincem prime svinčnik, je manj ustrezen in manj učinkovit. Prijem pisala s pestjo, pri katerem otrok palec iztegne preko kazalca in sredinca, je še manj ustrezen.

Izvajanje vaj: materiali, položaji in ponavljanja

Pri pripravi sistematičnega grafomotoričnega treninga je potrebno nujno upoštevati zakonitosti urjenja, ki veljajo za vse spretnosti. Razvoj pisanja pomeni razvoj kompleksnejših, natančnih in učinkovitih gibanj, ki zahtevajo učenje in razvijanje, zahtevajo tudi določeno število ponovitev. Bistvo vseh grafomotoričnih vaj (tako vaj za pridobivanje grafomotoričnih izkušenj in razvoj spretnosti kot tudi vaj za avtomatizacijo pisanja) je ponavljanje, mnogokratni ponavljanje.

Velja splošno pravilo, da je število vseh korakov izvedbe odvisno od tega, kako velike težave ima otrok. Za večino otrok, ki imajo le premalo grafomotoričnih izkušenj in ne rišejo radi, zadoščata 2. in 4. Otrok riše črto s pisalom sam; uporablja različna pisala (svinčnik, barvice, voščenke, čopič … ). Posamezne korake lahko izvajamo na različnem materialu oziroma različni površini. Grafični element okvirno zarišemo na različne podlage, pri tem izbiramo tudi različne položaje.

List pritrdimo navpično na steno, vrata in podobno. Priporočeno je, da otrok stoji rahlo desno od sredine lista, tako da se roka giblje od leve strani proti telesni osi, vendar je ne prekriža. Vaj ni priporočljivo delati na tleh, kajti grafomotorične aktivnosti na tleh vključujejo drugačno držo telesa in drugačno napetost mišic, kot je pri običajnih grafomotoričnih aktivnostih. List prilepimo na mizo z lepilnim trakom. (Tega ne potrebujejo vsi otroci, a s tem preprečimo, da bi se otrok ukvarjal s plešočim listom.)

Priporočila glede pogostosti in pripomočkov

KOLIKOKRAT NAJ OTROK NAREDI POSAMEZNO VAJO? Čim večkrat (min. 15 ponovitev), kolikokrat otrok želi in koliko prenese papir. Otrok naj vsak list z vajo izkoristi, koliko je le mogoče. Uporabljamo dovolj debela pisala ali pisala z nastavkom, da jih lahko otrok ustrezno in dovolj trdno prime. Primerna so vsa pisala, ki dovolj drsijo in puščajo jasno sled (mehki svinčniki in barvice, flomastri, voščenke ipd).

Nastavki za pisala: Otroku lahko olajšamo prijem pisala z različnimi nastavki. Na tržišču se dobi veliko pisal, ki so debelejša in imajo na zadebeljenem delu tudi ustrezne vdolbine za prstke. Današnje tržišče ponuja vrsto pripomočkov, ki že od zgodnjega otroštva spodbujajo razvoj dobrega prijema, tako da se starši lahko izognejo slabo usidranemu prijemu.

Vaje, ki jih lahko uporabljamo

Različne vaje, s pomočjo katerih lahko krepimo grafomotoriko pri otrocih. Večina grafomotoričnih vaj, ki so tudi široko dostopne na tržišču (knjigarne, običajne trgovine, splet …) zajemajo enake oblike in like. Večina vaj vsebuje še lomljene ritmične črte različnih smeri (nizanje) ter labirinte in vaje povezovanja, nekatere vsebujejo še druge elemente. Večina pripravljenih vaj, ki so dostopne na tržišču, zajema manjše število ponovitev (npr. Take vaje lahko zadoščajo za veliko število otrok, ki radi rišejo in nimajo nobenih težav, vendar pa ne zadoščajo za otroke, ki potrebujejo sistematični trening.

Uporaba čopičev veliko doprinese k razvoju kvalitete črt, spretnosti rokovanja s pisalom ter vidno gibalni koordinaciji. Risanje po brivski peni ali po zdrobu imajo otroci zelo radi, material daje posebne taktilne občutke in omogoča lažje drsenje po podlagi. Delo z barvicami in pisali: v to kategorijo spadajo preproste dejavnosti, pri katerih otroci uporabijo pisalo.

Vaje za osnovne oblike (priporočeno pred šolo)

V empiričnem delu diploma navaja program, katerega cilj je bil izboljšati zapis štirih osnovnih oblik (ravna črta, lok, val in zanka). V drugem delu diplome so raziskovali napredovanje pri risanju naslednjih likov: krog, kvadrat in trikotnik ter kako se s tem razvijajo njihove grafomotorične spretnosti. Otrokovo napredovanje bi moralo biti opazno zaradi doslednega izvajanja vnaprej pripravljenih načrtovanih dejavnosti.

Primer sistematičnega pristopa

V empiričnem delu so s sǒlskim učnim programom izvajali enomesečni program dela, cilj katerega je bil izboljšati zapis štirih osnovnih oblik ter izboljšati pogoje, ki vplivajo na izvedbo grafomotoričnih vaj (drža pisala, drža telesa, pritisk na podlago in gibanje roke pri zapisu). Na podlagi opazovanja otroka med programom in na podlagi rezultatov preizkusa pred in po izvedbi programa, so pri otroku opazili izboljšanje njegovih grafomotoričnih spretnosti. Po končani izvedbi programa je bil viden napredek pri zapisu vseh štirih osnovnih oblik, prav tako so se izboljšali tudi pogoji, ki vplivajo na izvedbo grafomotoričnih vaj.

Kako vključiti grafomotoriko v vsakdanje dejavnosti

Grafomotorike pa otrokom ni treba nujno razvijati s pisanjem in risanjem. Nekateri otroci za te aktivnosti od začetka nimajo zanimanja in zato jih v to ni treba siliti, dokler za to ne bo pravi čas. Pomoč pri domačih opravilih: otrokom dovolite, da vam pomagajo pri različnih domačih opravilih in opazujte njihov napredek. Zaupajte jim gnetenje in valjanje testa, čiščenje zelenjave, nabiranje z zajemalko, odpiranje steklenic, zapiranje vrat, pripenjanje ščipalk pri obešanju perila, zapenjanje gumbov, navijanje volne, privijanje vijakov, brisanje prahu ...

Priporočila za izvajanje na vrtcu in doma

1. Začnite z velikimi površinami (ovojni papir, format A2), nato zmanjšujte formate do A3 in A4.
2. Uporabljajte različne podlage in pisala (flomastri, voščenke, čopič), list pritrdite, da ne pleše.
3. Izvajajte vaje stoječe na navpični podlagi in sedeče na ustrezni mizi; izogibajte se vajam na tleh kot rutini.
4. Poskrbite za pravilno držo telesa in pincetni prijem pisala; po potrebi uporabite nastavke za pisala.
5. Vključite ponavljanje kot ključno komponento; ciljajte na vsaj 15 ponovitev za posamezno vajo, kolikor otrok prenese.
6. Bodite potrpežljivi in individualizirajte pristop; otroke z motnjami je treba obravnavati drugače in jim dati več časa.

Tabela: Primeri vaj in njihov namen

Kaj lahko pričakujete ob doslednem izvajanju

Otrokovo napredovanje bi moralo biti opazno zaradi doslednega izvajanja vnaprej pripravljenih načrtovanih dejavnosti. V obdobju pred šolo in v prvem razredu osnovne šole je zelo pomembno, da smo pozorni na vse tiste otroke, ki kažejo težave pri izvajanju grafomotoričnih aktivnosti ali se jim izogibajo. V tem času lahko govorimo o napredovanju otrok. Pri pripravi sistematičnega grafomotoričnega treninga je potrebno nujno upoštevati zakonitosti urjenja, ki veljajo za vse spretnosti.

tags: #razvoj #grafomotorike #predsolskih #otrok