Raziskava, ki so jo opravili na kolumbijski univerzi (New York) in pred kratkim objavili v Proceedings of the National Academy of Sciences, prinaša nove spoznanja o stresu. Slednji vpliva na potek nosečnosti in celo na to, kateri spermij se bo prej »prebil« do jajčne celice in jo oplodil: tisti, ki nosi kromosom X ali tisti, ki nosi kromosom Y. »Maternica je dom razvijajočega se otroka, enako (ali celo bolj) pomemben kot tisti, v katerega vstopi po rojstvu,« pravi prof. dr. Catherine Monk iz Univerze Columbia, ki je vodila raziskavo.
Kako so potekale raziskave in kaj so ugotovili
Skupaj s sodelavci je pregledala 27 kazalcev psihosocialnega, fizičnega in življenjskega stresa (ki izhaja iz življenjskega sloga) za 187 zdravih nosečnic. Stare so bile od 18 do 45 let. Analiza podatkov je pokazala, da je bilo 17 odstotkov nosečnic redno pod velikih psihološkim stresom. Pri njih je bilo izrazito več klinično izražene depresije in anksioznosti. 30 odstotkov jih je kazalo znake fizičnega stresa: povišan krvni tlak čez dan in višji vnos kalorij. Ostale (67 odstotkov) niso kazale nobenih znakov stresa.
Izkazalo se je tudi, da nosečnice pod stresom rojevajo prezgodaj, njihovi otroci pa imajo pogosteje ADHD (motnjo pozornosti in koncentracije). Raziskava je tudi pokazala, da fizično obremenjene nosečnice z višjim krvnim tlakom in večjim kaloričnim vnosom pogosteje rodijo prezgodaj. Pri njih je imel plod slabše pospeševanje srčnega utripa (v primerjavi z materami popolnoma brez stresa), kar je pokazatelj počasnejšega razvoja centralnega živčnega sistema. Pri psihološko bolj obremenjenih nosečnicah je bilo po porodu več zapletov kot pri fizično bolj obremenjenih nosečnicah.
Razmerje spolov in vpliv stresa
V povprečju se na vsakih 105 dečkov rodi 100 deklic. Dečkov se torej rodi več. Izkazalo se je, da to velja samo v pogojih, ko nosečnice niso pod stresom. Slednji situacijo obrne v prid deklicam, kar je potrdila tudi raziskava: razmerje med deklicami in dečki je bilo 4:9 (v skupini, podvrženi psihološkemu stresu) in 2:3 (v skupini, podvrženi fizičnemu stresu). Slabše, kot je bilo psihično zdravje žensk, bolj pogosto so se rojevale deklice. »Ženske, ki so pod hudim stresom, verjetno zanosijo z dečkom enako pogosto kot ostale, vendar se nosečnost spontano prekine že v najbolj zgodnjem obdobju (že po nekaj dneh). Tega, da so bile noseče, pogosto sploh ne vedo,« pojasnjuje Monkova.
Vloga socialne podpore
Raziskovalci so tudi ugotovili, da so se vse tri preučevanje skupine zelo razlikovale po socialni podpori, ki so jo ženske med nosečnostjo dobivale od prijateljev in družine. Ko so socialno podporo domačih in okolja statistično izenačili po skupinah, je učinek stresa na prezgodnji porod izginil. “Pregledi za depresijo in tesnobo postopoma postajajo rutinski del predporodne prakse,” pravi Monkova.
Mehanizmi delovanja: kako psihično stanje vpliva na plod
Kako duševno stanje matere konkretno vpliva na plod, v raziskavi niso preučevali. “Iz študij na živalih vemo, da lahko izpostavljenost stresu dvigne raven kortizola v maternici, kar posledično lahko vpliva na plod,” pravi Monkova. “Stres deluje tudi na materin imunski sistem, kar vpliva na nevrološki in vedenjski razvoj ploda.
Pri fizično obremenjenih nosečnicah je bil upočasnjen razvoj centralnega živčnega sistema ploda, kar se je kazalo v slabšem pospeševanju srčnega utripa. Stres in tesnoba lahko vplivata na razvoj možganov ploda, duševne težave lahko povečajo tveganje za zaplete pri porodu ter vodijo v težave pri navezovanju stikov z dojenčkom.
Preprečevanje in skrb: priporočila za bodoče mamice
V nosečnosti je izjemno pomembno, da bodoče mame redno hodijo na ginekološke preglede ter da posvečajo veliko pozornosti zdravju - tako telesnemu kot čustvenemu, prehrani in telesni aktivnosti. Uravnotežena, raznolika in zdrava prehrana je ključna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa v nosečnosti. Pomembna je za zdravje bodoče mamice in za razvoj ploda, kajti vse, kar zaužije nosečnica, deloma prejme tudi še nerojeni otroček.
| Priporočilo | Zakaj je pomembno |
|---|---|
| Redni ginekološki pregledi | Pravočasno odkrivanje zapletov, spremljanje razvoja ploda |
| Uravnotežena prehrana | Zagotavlja hranila za mamo in plod; folna kislina za preprečevanje nevroloških okvar |
| Zmerna telesna aktivnost | Izboljša razpoloženje, zmanjša nosečniške tegobe, pripomore k hitrejšemu okrevanju po porodu |
| Izogibanje alkoholu, tobačnim izdelkom in drogám | Zmanjšanje tveganja za prezgodnji porod, zastoj rasti, fetalne poškodbe |
| Duševna podpora in obravnava stresa | Zmanjša tveganje za prezgodnji porod, izboljša izid za mamo in otroka |
Priporočljivo je dodajati folno kislino za preprečevanje nevroloških okvar ter po potrebi omega-3 maščobne kisline, kalcij in železo. Obroki naj bodo redni, skozi dan naj jih bo pet - trije glavni (zajtrk, kosilo in večerja) in dve malici. Treba je popiti dovolj tekočine, najbolje vode, in ne, ni treba jesti za dva.
Telesna aktivnost in počitek
Med nosečnostjo je priporočljiva zmerna vadba, saj izboljša razpoloženje in dvigne energijo. Med telesno aktivnostjo se namreč sproščajo hormoni sreče, kar se seveda pozitivno vpliva na mamico in tudi na plodek. Z vadbo je mogoče omiliti nekatere nosečniške tegobe; manj boli križ, manj je utrujenosti in boljša je prebava. Raziskave so celo pokazale, da imajo dojenčki telesno aktivnih nosečnic manj okvar srčkov in da hitreje razvijejo določene motorične sposobnosti.
Okrevanje po porodu je praviloma hitrejše in lažje ter kilogrami gredo prej dol. O vadbi se posvetujte z ginekologom, sicer pa so načeloma za zdravo nosečnico primerni hoja, plavanje, vaje z lažjimi utežmi ter joga, pilates in aerobika za nosečnice. Medtem se raje izogibajte športom, kjer je večje tveganje za poškodbe, padce in udarce.
Duševno zdravje: znak, prepoznavanje in pomoč
Poleg fizičnega je pomembno tudi čustveno zdravje. Stres, tesnoba in druge psihične težave lahko slabo vplivajo tudi na še nerojenega otročka. Duševno zdravje vpliva tudi na telesno; posledice duševnih težav se lahko izrazijo v visokem krvnem pritisku ali nosečniški sladkorni bolezni. Ocenjujemo, da se s tesnobo ali depresijo spoprijema 10-15 % nosečnic, pri depresiji trpi od 15 do 20 % nosečnic.
Znaki duševnih težav v nosečnosti so lahko: žalost, jokavost, razdražljivost, huda tesnoba, izguba zanimanja za aktivnosti, občutki krivde ali obupa, čezmerna utrujenost, težave s spanjem, spremenjena ješčost, samomorilne misli. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so. Če nekateri od naštetih znakov trajajo večino dneva in vztrajajo vsaj 2 tedna zapored, je priporočljiv pregled pri osebnem zdravniku, ginekologu, psihiatru ali psihoterapevtu z ustrezno izobrazbo.
Pri depresiji posameznico preplavijo občutki nemoči, žalosti, manjvrednosti, krivde ali izgube volje do življenja. Ko je več naštetih znakov prisotnih večino dneva in to traja vsaj dva tedna zapored, posumimo, da gre za depresijo. V takšnem primeru je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč. Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil.
Tehnike DIHANJA za LAŽJI POROD | Kako dihati med porodom | Porodna doula | Lamaze
Praktični nasveti za reševanje stresa in duševnih težav
- Najpomembnejša je skrb zase na vseh področjih: zdrava prehrana, dovolj počitka, kakovosten spanec in redna telesna aktivnost.
- Nosečnica naj ima nekaj časa zase ter tedensko nekaj časa za partnerja in prijateljice; skrb za gospodinjstvo in (druge) otroke naj si delita oba starša.
- Ugotovite sprožilce stresa in se jim, kolikor je mogoče, izogibajte; veliko pomoči prispevajo joga, čuječnost in meditacija.
- Če je obremenitev prevelika, poiščite zunanje oblike pomoči; podpora bližnjih lahko pomaga tudi pri blažjih oblikah težav.
- V primeru hudih simptomov poiščite strokovno pomoč pri zdravniku, ginekologu, psihiatru ali psihoterapevtu.
Rizičnost nosečnosti: širši kontekst
V primerjavi s preteklimi obdobji je danes rizičnih nosečnost več, vendar so zaradi napredka medicine obravnavane veliko bolje, manj je tudi smrtnih izidov. Zaradi drugačnega načina življenja je vedno več žensk, ki se za prvo nosečnost odločijo po tridesetem letu. V večini primerov je to glavni vzrok, da je rizičnih nosečnosti več. Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri je potreben boljši nadzor nad nosečnostjo zaradi dejavnikov, ki ogrožajo njeno zdravje ali zdravje še nerojenega otroka.
Običajno gre za nosečnice, starejše od 35 ali mlajše od 18 let. Če so že znani omenjeni dejavniki tveganja, je pomembno, da pridejo na prvi pregled čim prej oziroma vsaj do osmega tedna. Nato se nosečnost spremlja od samega začetka, da se lahko pravočasno opazi, če se dogaja karkoli neugodnega.
Nosečnica pa s svojim početjem in načinom življenja vseeno tudi ne more vplivati na določene dejavnike, ko gre za zdravje in razvoj ploda, recimo na genetiko, nekatera zdravstvena stanja in nepredvidljive zaplete. Tako so izven njenih rok genetske motnje, kromosomske in prirojene nepravilnosti, prav tako ne more preprečiti spontanega splava in nekaterih drugih nepričakovanih zapletov.
Kaj narediti, če se začne maternica odpirati predčasno
Če se začne maternica odpirati predčasno, svetujemo čim manj gibanja, počitek in zmerno prehrano. Spremljati je potrebno plodove gibe, krvni tlak, kakršnokoli otekanje ali druga odstopanja ter da ne čakajo, da bo bolje, ampak da pridejo pravočasno do zdravnika. Če opravljajo kakšno obremenilno službo, gredo ženske ponavadi v bolniški stalež. To je odvisno od težav, ki jih ima nosečnica.
Posebni zdravstveni primeri in tveganja
Nosečnost predstavlja za organizem veliko obremenitev; pri ženskah, ki že imajo kakšne osnovne bolezni (srčne bolezni, bolezni ledvic, avtoimunske bolezni), je obremenitev še toliko večja. Pri nekaterih stanjih je včasih potrebna prekinitvena odločitev za ohranitev zdravja matere. Poveča se nagnjenost k tvorbi krvnih strdkov, pojavijo se lahko sistemske bolezni vezivnega tkiva ali revmatične bolezni ter nevarnost zanositve izven maternice, ki lahko vodi do hude zaplete, če ni prepoznana pravočasno.
Podpora po porodu
Tudi v prvih 3 mesecih po porodu se število psihiatričnih motenj pri ženah bistveno poveča, v primerjavi z ženskami enake starosti, ki niso rodile. Ženske, ki so imele kdajkoli prej depresijo (med prejšnjo nosečnostjo ali pa neodvisno od nosečnosti), bodo imele ob naslednjih nosečnostih večje tveganje za razvoj poporodne depresije. Kakšnemu tveganju se izpostavimo, če ne zdravimo depresije? Depresivna nosečnica manj pazi nase, se slabše prehranjuje, lahko kadi ali pije alkohol, gre manj redno na kontrole h ginekologu... Novorojenec lahko trpi, ker depresivna mama ne zmore enakovredne skrbi za otroka.
Antidepresivi so kljub temu zdravila, katerih jemanje ni brez tveganja. Strokovna obravnava in skrb za duševno zdravje sta ključni za varnost in dobrobit matere in otroka.
