Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz.
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.
Za novorojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. V prvih šestih mesecih življenja je priporočljivo, da je dojenček hranjen izključno z mlečno hrano. To vključuje mamino mleko, adaptirano mlečno formulo ali v nekaterih, posebnih primerih, donirano mleko iz mlečne banke, če je to možnost na voljo.
Kdaj začeti z gosto (dopolnilno) prehrano
Pričetek uvajanja dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane okvirno v 6. mesecu - po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. Prehod na prilagojeno družinsko prehrano - od 10. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Uvajanje goste hrane naj bo vedno glede na otrokovo razvojno pripravljenost: vaš dojenček po dojenju ali po steklenički ni več povsem potešen, drži glavico pokonci in kaže interes za novo hrano ter uporabo žličke.
Začnemo v času kosila, nadaljujemo z večerjo in kasneje s popoldanskimi malicami. Zjutraj bo vaš otrok nadaljeval z običajnim mlečnim obrokom. Posamezne mlečne obroke čez dan bodo v prihodnjih tednih in mesecih postopoma zamenjali obroki goste hrane. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit.
Načela uvajanja novih živil
- Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je povzročilo reakcijo.
- Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti; pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do dopolnjenega 26. tedna (ne po 26. tednu).
- Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
- Zgornje pri uvajanju alergenih živil: uvajanje živil, ki vsebujejo gluten, naj bo majhno in postopno, optimalno med 6. in 7. mesecem; ni prepričljivih dokazov, da poznejše uvajanje alergenov zmanjša tveganje za alergije.
Priporočila glede dojenja in dodatkov
Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo.
Če mati ne more ali noče dojiti iz medicinskih ali drugih razlogov, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke.
Katere hrane se izogibati in varnostni nasveti
- Ne dodajajte soli ali sladkorja v jedi za dojenčka; v prvih šestih mesecih je količina soli v materinem mleku zadostna.
- Odsvetuje se priprava nadomestka iz kravjega mleka doma, saj taki pripravki vsebujejo premalo vitaminov, železa, joda in esencialnih maščobnih kislin.
- Izogibajte se surovim ali prekajenim ribam, surovemu mesu in izdelkom iz surovega mesa, surovim školjkam in morskim sadežem pri dojenčkih; ribe priporočamo pečene ali dušene.
- Mikrobiološka varnost: poskrbite, da so roke, površine, posode in pripomočki čisti; če je dojenček mlajši od 6 mesecev, je potrebno sterilizirati stekleničke in pripomočke za izbrizgano mleko.
- Previdnost pri majhnih trdih živilih (oreščki, arašidi, kosti, koščice), ki so nevarna zaradi zadušitve; postopno uvajanje živil, ki napenjajo (stročnice).
- Izogibajte se sladkim pijačam in sokovom zaradi tveganja za zobno gnilobo in debelost.
Prehranske smernice po mesecih: praktične smernice
Prvih 6 mesecev življenja: materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula. Po dopolnjenem 6. mesecu dojenček začne jesti po žlički; novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast.
Od 5. do 7. meseca (približno 6. mesec)
- Začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke.
- Vnos zelenjave postopoma povečujemo na 90 g in od 7. meseca na 100 g dnevno.
- Po približno tednu dni preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička olja).
Od 6. do 8. meseca
Mesece po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Uvajamo žita, tudi tista z glutenom, med 6. in 7. mesecem.
Od 7. do 9. meseca
Dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na večje koščke.
Od 9. do 12. meseca
V enajstem in dvanajstem mesecu prehrana dojenčka preide na prilagojeno mešano družinsko prehrano, razdeljeno na pet obrokov dnevno: zajtrk, dopoldanska in popoldanska malica, kosilo in večerja. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.
Kaj ponuditi kot prvo hrano in primeri receptov
Do prvega uvajanja začnite z nevtralnimi živili: riž, koruzni kosmiči, krompir in nežna zelenjava (korenje, bučka, cvetača). Prva hrana naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.
Recepti za uvajanje goste hrane (izbrane jedi iz gradiva)
| Starost | Primer recepta | Opombe |
|---|---|---|
| 6.-7. mesec | Dojenčkova prva zelenjava: korenček, krompir, koleraba, koruzna zrna, olivno olje | Sprva 1-2 žlički, postopno povečujemo |
| 6.-7. mesec | Zelenjavno-mesna kašica: zelenjava, krompir, piščanec, sadna kaša, olivno olje | Meso kuhano v malo vode, vse zmiksamo |
| 7.-9. mesec | Cvetača s kuskusom: polnozrnati kuskus, cvetača, malo mleka (materino ali nadomestek), maslo | Kuskus in cvetača kuhani skupaj, zmehčano |
| 9.-12. mesec | Zelenjavna rižota: riž, korenje, paradižnik, sir, maslo | Riž kuhan do mehkega, paradižnik omakast |
Beljakovine, maščobe in minerali
V obdobju uvajanja dopolnilne prehrane pričnemo uvajati meso kot glavni vir železa: pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
Pomembnost visokokakovostnih maščobnih kislin: uporaba kakovostnih rastlinskih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje) zagotavlja esencialne maščobne kisline, zlasti DHK in EPK, pomembne za razvoj vida in psihomotorični razvoj. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).
Sadje, ribe in alergeni
V prvih mesecih uvajanja po obdobju začetne zelenjave je idealen čas za prvo predstavitev sadja: sveže, sezonsko in lokalno pridelano sadje, kot so jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice in maline. Pri uvajanju glutena velja, da uvajanje živil, ki vsebujejo gluten, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo; optimalno uvajati majhne količine med 6. in 7. mesecem.
Ribe so pomemben vir DHK in EPK ter joda; za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice (skuša, slanik, sardine, losos), pripravljene dušene ali pečene, ne ocvrte.
Praktični nasveti za starše
- Pri uvajanju nove hrane in okusov je ključnega pomena potrpežljivost - začnite z majhno količino na koncu žličke in počasi povečujte obrok.
- Hrana naj bo sprva bolj tekoča, kasneje gostejša in kašasta; spodbujajte otroka, da raziskuje hrano z vsemi čuti.
- Če dojenček sprva zavrača določeno živilo, ne obupajte - pogosto je potrebno večkratno ponavljanje.
- Če mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka; če tudi to ni mogoče, se dojenčka po posvetu s pediatrom hrani z ustrezno mlečno formulo.
- Pri težavah z dojenjem (npr. premalo mleka) naj mati poišče strokovno podporo (patronažna sestra, pediater, svetovalka za dojenje).
Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek
Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo ali ga ponudimo ob živilu, ki mu je že všeč, s čimer povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil.
