Prvi tedni in meseci z dojenčkom so obdobje polno radosti, vprašanj in dvomov, zlasti glede dojenja. Ena izmed pogostih dilem je prav vprašanje, ali se lahko dojenček naleze driske od mame - to vprašanje postane še posebej relevantno, ko v družini nastopi prebavna okužba.
Prenos okužb in vloga materinega mleka
Črevesne okužbe pri otrocih povzročajo virusi, bakterije in zajedavci, najpogosteje pa gre za okužbo z rotavirusi pri dojenčkih v obdobju od 6. do 24. meseca. Črevesna okužba pri otroku povzroči drisko in/ali bruhanje, ki ju pogosto spremljajo bolečine v trebuhu in vročina, ki v nekaj dneh mineta.
Pomembno je vedeti, da se črevesne okužbe praviloma ne prenašajo neposredno prek materinega mleka. Če imate nalezljivo bolezen, ki se lahko prenaša z materinim mlekom, kot je HIV ali aktivna tuberkuloza, je na splošno priporočljivo, da se izogiba dojenju ali sprejme posebne previdnostne ukrepe, ki jih svetujejo strokovnjaki. V večini primerov običajne bolezni, kot so prehlad, gripa ali manjše okužbe, ne zahtevajo, da mati preneha dojiti. Pravzaprav je lahko dojenje v takšnih časih tolažba tako za mater kot za otroka.
Materino mleko vsebuje protitelesa in druge imunske ter neimunske dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa ter s tem povezano prehranjenost otroka. Zato je v primeru maminih prebavnih težav dojenje pogosto celo priporočljivo, saj dojenček prek mleka prejema dodatno zaščito. Izključno dojenje se priporoča v prvih 6 mesecih otrokovega življenja z nadaljevanjem dojenja ob drugi dopolnilni hrani vsaj prvi dve leti otrokovega življenja ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
Kdaj je tveganje večje: primeri, ko je potrebno več previdnosti
Če ima mati nalezljivo bolezen, ki se lahko prenaša z materinim mlekom (npr. HIV, HTLV-1, CMV pri nedonošenčkih ali pri otrocih z oslabljenim imunskim sistemom), se lahko priporočijo posebni ukrepi ali alternativni načini hranjenja. CMV se lahko prenaša z materinim mlekom in lahko povzroči težave pri nedonošenčkih.
V večini primerov so koristi dojenja večje od možnih tveganj, tudi če ima mati nalezljivo bolezen. Vedno je priporočljivo, da se posvetujete z zdravstvenimi delavci za osebne nasvete glede na posamezne okoliščine.
Kako se okužbe običajno prenašajo in kako jih preprečiti
Viroze in bakterijske driske se najpogosteje prenašajo kapljično ali fekalno-oralno - to pomeni preko nečistih rok, predmetov ali neposrednega stika z izločki. Drisko, ki jo povzroča okužba, imenujemo "bolezen umazanih rok". Temu primerna je tudi zaščita, ki upošteva poostren higienski režim: dosledno umivanje rok staršev in vsega osebja, ki je z otrokom v stiku, umivanje rokic otrok, razkuževanje rok in predmetov, ki pridejo v stik z dojenčkom.
- Pravilna higiena rok: temeljito umivanje z milom in vodo vsaj 20 sekund; če ni na voljo, uporabite razkužilo na osnovi alkohola.
- Razkuževanje okolice: čiščenje igrač, previjalnih površin, kljuk, kuhinjskih površin in predmetov v stiku z bolnikom.
- Izogibanje stika z bolnimi osebami in skrb za ustrezno pripravo ter shranjevanje hrane.
- Če ima otrok drisko, naj ostane doma iz vrtca vsaj en dan po prenehanju driske.
Prepoznavanje driske pri dojenčku in znaki dehidracije
Pri novorojenčkih je drisko težje prepoznati, saj imajo naravno pogostejše in tanjše iztrebke. Pomembno je spremljati odstopanja od običajnega vedenja. Infekcijsko drisko pri novorojenčku spoznate po slabosti, zavračanju hranjenja, bruhanju in driski. Otrok izgleda slabo, je bled in upočasnjen.
Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija. Znaki izsušitve so žeja, suha in razpokana ustnica, suha ustna sluznica, lepljiv obložen jezik, zmanjšano izločanje seča (manj premočranih pleničk), bledosiva barva kože, zaspanost, hitrejše bitje srca in zmanjšana napetost kože. Pri dojenčku je vbočena velika mečava. Če opazite te znake, je nujen obisk zdravnika.
Kako ukrepati ob driski - osnovni ukrepi
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh načelih: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter primerna prehrana. Rehidracija je najpomembnejši ukrep ob pojavu driske.
- Nadomeščanje tekočin: priporočajo se oralne rehidracijske raztopine (ORS). Začetno nadomeščanje tekočine: v prvih 4 urah dajte otroku od 0,5 do 1 dl ORS na kg telesne teže. Ponujajte v majhnih požirkih, še posebej če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z ORS.
- Nadaljevanje dojenja: pri dojenih otrocih je priporočljivo nadaljevati z dojenjem - materino mleko nudi tekočino, hranila in protitelesa. Dojenje naj bo pogostejše kot sicer in po malem, da se otrok ne prenapne in da se zmanjša tveganje za bruhanje.
- Prehrana: posebna stroga dieta ni potrebna. Pri dojenih otrocih nadaljujte z dojenjem; pri starejših otrocih je priporočljivo čim prej uvajati uravnoteženo, lahko prebavljivo hrano (riž, krompir, banane, prepečenec, kuhano meso, rahlo slane juhe, kompoti, probiotični mlečni izdelki). Izogibajte se mastnim in zelo sladkim živilom ter pretiranemu začinjanju.
- Probiotiki: probiotiki (npr. mlečnokislinske bakterije ali Saccharomyces boulardii) lahko pomagajo skrajšati trajanje driske in obnoviti črevesno floro, zlasti pri virusnih driskah ali po antibiotikih.
How to Latch | wikiHow Asks a Lactation Consultant
Kdaj k zdravniku in katere preiskave oziroma ukrepi so potrebni
Če se pri dojenčku pojavijo znaki dehidracije, pri novorojenčku, če je driska intenzivna ali traja več dni, ob spremljajočem bruhanju, vročini, krvavem blatu ali če otrok zavrača hranjenje, je nujen obisk zdravnika. Pri dojenčkih do 3 mesecev je obisk pri zdravniku vedno priporočljiv ob driski.
Antibiotiki niso samodejno indicirani pri driski - driska v večini primerov mine sama od sebe, razen v primerih specifičnih bakterioloških okužb (npr. Shigella, Vibrio cholerae) ali pri okužbi s praživalmi (npr. Giardia lamblia), kjer zdravnik na osnovi izvidov lahko predpiše zdravljenje.
Če driska traja več kot 14 dni, je potrebno poiskati vzrok in obravnavo specialistov; perzistentna driska zahteva nadaljnjo diagnostiko (npr. izvidi blata, nutricionistična ocena, morebiti napotitev k gastroenterologu). Pri dojenčkih, ki so izključno dojeni in imajo dolgotrajno tekoče blato, je treba kontrolirati pridobivanje telesne teže.
Praktična vprašanja iz prakse - pogosti dilemni primeri
V naslovnem primeru iz izkušenj mladih staršev: mati je imela drisko po porodu, starejša hčerka je imela gastroenteritis, novorojenček pa je nekaj časa imel tekoče iztrebke. Takšni primeri poudarjajo pomen higiene, nadzora nad hidracijo in hitre komunikacije z zdravnikom. Če dojenček dalj časa (npr. 15 dni ali več) driska in ni znakov izboljšanja, je smiselno poiskati nadaljnjo diagnostiko (tudi možnost intoleranc ali drugega vzroka). Intoleranca na laktozo materinega mleka je izjemno redka; če je otrok izključno dojen, je poizkus z odstavitvijo ali spremembo formule bolj zapleten in zahteva strokovno obravnavo. Napotitev k gastroenterologu je v primeru dolgotrajne driske upravičena.
Kako zmanjšati tveganje, da bi se dojenček okužil
- Dosledna higiena rok in razkuževanje predmetov v stiku z dojenčkom.
- Čiščenje in razkuževanje površin v domu, predvsem če je v družini oseba z drisko.
- Če mati bruha ali ima drisko, naj si pred vsakim stikom z dojenčkom temeljito umije in razkuži roke; pokrivanje ust in nosu pri kašljanju in kihanju.
- Cepljenje proti rotavirusu lahko zmanjša tveganje hujših virusnih drisk pri dojenčkih.
- V primeru zdravljenja matere z zdravili se posvetujte z zdravnikom glede varnosti dojenja.
Glavne točke, ki si jih zapomniti
- Driske pri otrocih pogosto povzročijo virusi, bakterije ali paraziti; največja nevarnost je dehidracija.
- Materino mleko redko prenaša črevesne okužbe; pogosto nudi zaščito zaradi protiteles in drugih dejavnikov.
- Dojenje med večino okužb ni kontraindicirano - pogosto ga je priporočljivo nadaljevati. Izjeme so redke in posamezne (npr. HIV, aktivna TB), kjer strokovni nasvet določi ravnanje.
- Najpomembnejši ukrep pri driski je rehidracija z ustreznimi raztopinami (ORS); pri dojenih otrocih nadaljevati dojenje in ponujati tekočino po malih požirkih.
- Vzdržujte poostren higienski režim, da preprečite fekalno-oralni prenos okužb.
- Če se pojavi znak dehidracije ali driska traja več kot 14 dni, poiščite zdravniško pomoč.
Če imate posebne pomisleke glede določene bolezni ali stanja, se posvetujte z zdravnikom ali svetovalko za dojenje, ki vam lahko glede na posebne okoliščine zagotovi prilagojen nasvet.