Vzroki za sluzav izcedek iz vinske trte

Bakterijski ožig vinske trte, znanstveno imenovan Xylophilus ampelinus, predstavlja pomembno grožnjo vinogradništvu, zlasti v Sredozemlju, kjer je bolezen prisotna že približno 130 let. Zavedanje o tej bolezni in njeni prepoznavi je ključnega pomena za ohranjanje zdravja trt in zagotavljanje kakovosti pridelka.

Bolezenska znamenja in prepoznavanje

Bolezenska znamenja bakterijskega ožiga vinske trte so kljub svoji prepoznavnosti pogosto zamenjana z glivičnimi obolenji. Najbolj značilno znamenje na listih so oglati, rdečerjavi pegi, ki se lahko pojavijo kjerkoli na listni površini ali na njenih robovih, odvisno od mesta vstopa bakterije. Okoli teh peg se lahko razvije kloroza, kar pomeni porumenelost listnega tkiva. Sčasoma se osrednji del pege izsuši in izpade, kar daje listom značilen razcefran videz. Robovi listov lahko pridobijo tudi ožgan videz.

V pogojih visoke zračne vlage iz peg lahko opazimo tudi izcejaje, ki so rumene barve in predstavljajo bakterijski izcedek. Na mladih poganjkih se prvi znaki običajno pojavijo pozno spomladi. Okužene trte kažejo počasnejše odganjanje očes, nato pa se simptomi razvijejo na spodnjem delu mladike in se postopoma širijo navzgor. Na rozgah se pojavijo rdečerjave proge, ki potekajo od baze proti vršičku. Tkivo pod temi progami se zmehča, se sesede navznoter in počrni, kar se kaže kot ozke, črne vdrtine na rozgah. Bolezen lahko prizadene tudi stranske poganjke, kar posledično vodi do slabše rasti okuženih poganjkov v primerjavi z zdravimi.

Viri okužbe in prezimitev

Bakterije, ki povzročajo bakterijski ožig, se v rastlinskem materialu, kot so podlage in cepiči, lahko zadržujejo v latentni obliki. Pomembno je poudariti, da se okužba ne prenaša preko plodov. Bakterije prezimijo v okuženih trsih, predvsem v črnih vdrtinah na deblu in v olesenelih rozgah. Ta prezimitev predstavlja ključni vir primarne okužbe v naslednji rastni sezoni.

Obvladovanje in preprečevanje bolezni

Učinkovito obvladovanje bakterijskega ožiga vinske trte je tesno povezano s pravilnim izvajanjem del v vinogradu. Ključni preventivni ukrepi vključujejo:

• Uničevanje okuženih poganjkov: Vse vidno okužene poganjke je treba takoj odstraniti in uničiti, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni.
• Pravilna obrezovanje: Obrezovanje je priporočljivo izvajati v suhem vremenu in čim kasneje v sezoni.
• Razkuževanje orodja: Orodja, uporabljena pri obrezovanju, je treba med delom temeljito razkuževati, na primer z 70 % etanolom, da se prepreči mehanski prenos bakterij.
• Uporaba zdravega sadilnega materiala: Rastline za sajenje morajo izvirati iz območij, kjer bolezen ni prisotna, ali pa iz matičnih rastlin, pri katerih je bila odsotnost Xylophilus ampelinus dokazana.

Higiena nasada in upravljanje stresa

Poleg specifičnih ukrepov za bakterijski ožig, na splošno zdravstveno stanje trte vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so ustrezno gnojenje (uravnoteženo gnojenje s poudarkom na kaliju in ne preobilno gnojenje z dušikom), dobra zračnost vinske trte, ki jo zagotavljamo z zimsko in spomladansko rezjo, ter higiena v vinogradu, ki vključuje sprotno odstranjevanje okuženih in posušenih delov rastlin.

Za uspešno obvladovanje bolezni in škodljivcev vinske trte je ključnega pomena zgodnje odkrivanje simptomov, strokovno vodenje fitosanitarnih ukrepov in upoštevanje dobrih kmetijskih praks.

Sorodne bolezni in diferenciacija diagnoze

Pomembno je ločiti bakterijski ožig od drugih bolezni, ki lahko prizadenejo vinsko trto. Na primer, zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Ta bolezen se kaže z rdečenjem ali rumenenjem listov, zvijanjem listnih robov navznoter ter venenjem in sušenjem grozdov. Širi se s pomočjo ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus).

Druga pomembna bolezen je siva plesen (Botrytis cinerea), ki pogosto prizadene grozdne jagode. Značilni znaki so sivkasta prevleka, venenje in sušenje jagod. Razvoju te bolezni ustrezajo visoka zračna vlaga in temperature med 15 in 25 °C.

Tudi bakterijski rak koreninskega vratu, ki ga povzročajo različni biovarji Agrobacterium tumefaciens, predstavlja grožnjo. Ta bolezen se kaže s tvorbo tumorskih izrastkov na deblu in okoli cepljenega mesta.

Glavna obolenja lesa in vpliv stresa

‘Bolezni lesa vinske trte’ je poimenovanje, ki se danes uporablja za kompleks bolezni vinske trte, za katere smo v preteklosti (in tudi danes) uporabljali poimenovanja, kot so kap vinske trte, eska, Petrijeva bolezen, itd. Pri boleznih lesa vinske trte govorimo o kompleksu bolezni, čeprav ni povsem jasno, ali ne gre mogoče le za eno kompleksno bolezen. Dejstvo je, da bolezen povzročajo številne vrste gliv, ob hkratnem delovanju nekih zunanjih stresnih dejavnikov.

Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stres. Trte so pogosto izpostavljene različnim oblikam stresa. Najpogosteje gre za vodni stres (sušo, prekomerno namočenost tal z vodo), ali temperaturni stres (prenizke, previsoke temperature). Ko trta zaradi delovanja stresnih dejavnikov oslabi, pridejo na vrsto glive, ki so večinoma patogeni šibkosti.

Dejstvo je, da tega vprašanja tu in zdaj ne bomo razrešili, saj se z njim ukvarjajo številni raziskovalci na vseh kontinentih sveta. Po svetu, pa tudi pri nas bolezni lesa vinske trte povzročajo veliko škode in zagotovo gre za gospodarsko pomembno bolezen. V nasadih se bolezen pojavlja včasih le na majhnem odstotku trt, včasih pa tudi na 70, ali 80 % trt.

Primeri povzročiteljev bolezni lesa

• Phaeotraheomikoza vinske trte: glive Phaeomoniella chlamydospora, Phaeoacremonium aleophilum in druge vrste iz rodu Phaeoacremonium ter njihovi telomorfi.
• Esca (kap vinske trte): glive prostotrosnice; za belo trohnobo lesa v Evropi je pogosto odgovorna Fomitiporia mediterranea.
• Black dead arm (črna mrtva roka): sindrom, povezan z več glivičnimi povzročitelji.

Ker se ti sindromi lahko pojavljajo na isti trti hkrati in ker je za razvoj bolezni potrebna neka oblika stresa, se poročila o bolezni in njenih bolezenskih znamenjih med različnimi državami sveta zelo razlikujejo.

Kap vinske trte (ESCA): preprečevanje in ukrepi

Kap vinske trte (ESCA) spada med pomembnejše bolezni vinske trte, ki lahko bistveno zmanjšajo pridelek v vinogradih. Za okužbe so najbolj dovzetne bujne sorte vinske trte. Bolezen omejimo z izrezovanjem okuženih rozg ali odstranjevanjem bolnih rastlin. Trse, ki kažejo bolezenska znamenja kapi vinske trte po trgatvi označimo s sprejem ali s trakom.

Za preventivno zatiranje povzročiteljev kapi vinske trte je registriran pripravek VINTEC (Trichoderma atroviride sev SC1 (15%)) EKO. S sredstvom na osnovi mikroorganizmov škropite v odmerku 0,2 kg/ha, ob porabi vode 100 l/ha. S pripravkom se na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v časovnem intervalu 7 dni. Škropi se takoj po rezi, v času mirovanja vinske trte (BBCH 00) tako, da se s sredstvom neposredno tretira rane, nastale po rezi. Za optimalno delovanje se s pripravkom škropi takoj, ko temperatura zraka dosega 10° C vsaj 5 ur in je vlažnost zraka nad 70 %. Vsaj 48 ur po tretiranju naj ne bi deževalo oziroma naj ne bi prišlo do zmrzali. Če navedeni vremenski pogoji niso zagotovljeni se s škropljenjem počaka.

Specifične fitofarmacevtske možnosti pri peronospora in drugih okužbah

Gliva, ki prenaša peronospora, prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju. Zimski trosi na odpadlem listju spomladi vzkalijo v posebne trosovnike, iz katerih se razvijejo zoospore. Prve okužbe se pojavijo v drugi polovici maja. Zoospore kalijo skozi listne mreže. Peronospora okuži vse zelene dele vinske trte, vendar pa naredi največ škode na grozdju in listju. Grozdne jagode lahko okuži vse dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna (5 do 7 mm) in se ne obdajo z voščenim poprhom.

Od maja naprej uporabljamo pripravek Vivera Ridomil Gold 25 g / 10 l vode. Uporabimo ga lahko trikrat v sezoni. Je sistemik s translaminarnim delovanjem, ki se po rastlini giblje navzgor, zato se zelo dobro porazdeljuje v rastlini. Pred in po cvetenju lahko uporabimo sredstvo Vivera Ortiva 7,5 ml / 10 l vode. Tudi ta pripravek uporabimo le trikrat v sezoni. Po cvetenju uporabimo na osnovi bakra Bio Plantella Baker 10 g / 10 l vode. Opozorilo: Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno.

Virusna obolenja in ravnanje z okuženimi trsi

Bolezen, ki jo povzroča GFLV, je najstarejše znano virusno obolenje vinske trte. Prvi zapisi te bolezni v Evropi segajo že v sredino 19. stoletja. Podobna bolezenska znamenja na trti povzročajo tudi drugi nepovirusi, brez laboratorijske diagnostike pa povzročitelja ne moremo določiti. Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca).

Trsi, okuženi z GFLV so manj bujni in slabše rodijo. Jagode se osipajo, tako da v grozdu pogosto ostane le kakšna tretjina jagod. Od jagod, ki ostanejo je pogosto le nekaj debelih, ostale pa so zelo drobne. Bolezenska znamenja se pojavljajo tudi na listju. Prizadeti listi so različno deformirani, pogosto pahljačasti, lahko so asimetrično zrasli, delno zavrti v rasti ali imajo nenormalno razporejene listne žile. Znamenja na listju pogosto spominjajo na poškodbe zaradi delovanja nekaterih hormonskih herbicidov.

Podobno kot pri večini virusnih obolenj, je glavni način širjenja GFLV z okuženim razmnoževalnim materialom (cepiči in cepljenkami). Za prenos med trsi znotraj vinograda so odgovorne ektoparazitske ogorčice vrste Xiphinema index. Možna prenašalka je tudi vrsta X. V vinogradih, kjer so okužbe že prisotne, je okužene trse vključno s koreninami priporočljivo odstraniti. V primeru, da se okužba širi znotraj nasada je smiselno vzorčenje zemlje in laboratorijska analiza na prisotnost virusonosnih ogorčic.

Praktični nasveti za vinogradnike

• Pri opazovanju poškodovanih listov je pomembno temeljit vizualni pregled trt (ne pozabite na spodnjo stran listov in skrite poganjke), najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so škodljivci najbolj aktivni.
• Če novi listi odganjajo normalno in se poškodbe ne širijo, dodatno ukrepanje ni potrebno (stari, poškodovani listi se namreč ne bodo več popravili).
• Pred sajenjem odstranite ves odmrl les predhodnih nasadov, ki je lahko vir inokuluma patogenih gliv, in razmislite o zelenem gnojenju oziroma sejanje podorin.
• Poskrbite za ustrezno pripravo tal: analizirajte tla, zagotovite pravo strukturo in globino ter, kjer je treba, rigolajte ali globoko orjite.
• Pri sajenju skrbite, da je sadilni material zdrav; cepljeno mesto mora biti dobro zaceljeno in korenine primerno razvite.
• Dokler koreninski sistem mlade trte ni popolnoma razvit (navadno 5 let), trte ne obremenjujte s polnim pridelkom.
• V vinogradih z okužbami razmislite o odstranitvi okuženih trt vključno s koreninami in o dolgoročnem počivanju zemljišča ali sejanje posebnih podorin z nematocidnimi lastnostmi, če so prisotne ogorčice.

Opazka o vlogi vremena in tiloze

Domneva se, da akutna oblika nekaterih bolezni ni nujno povezana s prisotnostjo patogenih gliv, pač pa se razvije kot fiziološka motnja v pogojih povečane transpiracije. Ob pomanjkanju vode nastane v lesu, oziroma prevodnem sistemu trte tlak, ki znaša več atmosfer, zato pride do plazmolize celic sosednjih tkiv. Deli protoplastov parenhimskih celic, ki obkrožajo žile prevodnega sistema, izstopijo v prevodni sistem in ga zamašijo. V procesu prihaja tudi do zamašitve sitk, kar kot posledico nosi sušenje asimilatov. Moten je pretok metabolitov, zato rastline porabijo rezerve, pri tem pride do pojava listnih bolezenskih znamenj.

Za poletje so pri nas značilni prehodi hladnih front, ki prinašajo velike količine vode. Tem prehodom front vedno sledijo močni severni vetrovi in burja, ki znižajo zračno vlažnost in povečajo transpiracijo. Vsa ta bolezenska znamenja smo opazili tudi letos v nekaterih vinogradih v Goriških Brdih; domnevno je bil vzrok zanje v mrzli zimi, zaradi katere so rozge slabše prezimile ter v nizkih spomladanskih temperaturah (okoli 0°C).

Za natančno določitev vzroka sluzavega izcedka ali drugih simptomov je pogosto potrebna laboratorijska diagnostika, zato ob sumu na bakterijsko ali virusno obolenje kontaktirajte pristojne fitosanitarne službe ali specializirane laboratorije.

tags: #sluzav #izcedek #pri #vinski #trti