Epiziotomija ali prerez presredka je poseg tik pred iztisom, pri katerem babica ali porodničar s škarjami zareže predel med nožnico in zadnjično odprtino. Rano zašijejo takoj po porodu, šivi odpadejo sami, toda na celjenje lahko vplivamo bolj, kot bi si lahko mislili. Po epiziotomiji je ključnega pomena ustrezna nega, skrb za higieno in potrpežljivost pri okrevanju.
Kaj je presredek in kako imenujemo poseg
No, presredek je tisti del telesa med nožnično odprtino in zadnjikom. V slovenščini uporabljamo izraz »prerez presredka«; pogosto naletite tudi na besedo iz strokovne literature: »epiziotomija«. Če iščete po literaturi v angleščini, uporabite geslo »episiotomy«.
Kdaj se opravi epiziotomija in kakšni so nameni
Prerez presredka šteje med manjše operativne postopke, pri katerih babica ali zdravnik naredi rez v presredek, da bi povečal nožnično odprtino. Včasih so bili prepričani, da je za otroka bolje, če se rodi zelo hitro in da se bo s pomočjo prereza presredka rodil hitreje in lažje; prepričani so bili, da prerez presredka preprečuje, da bi prišlo do raztrganin. Obstajajo kakovostni znanstveni izsledki, ki govorijo o tem, da prerez presredka ne pospeši rojstva otroka.
Tveganja in možne posledice prereza presredka
Obstajajo določena tveganja, povezana s prerezom presredka: tveganje za raztrganine tretje stopnje se s prerezom presredka poveča; poveča se možnost krvavitve in infekcije; pojavlja se lahko boleče uriniranje; težave v spolnem življenju. Tveganja pri prerezu presredka med drugim obsegajo:
- bolečine pri prerezu (v Sloveniji se navadno ne uporablja anestetik, ker naj bi bilo tkivo napeto in nič ne čutite, kar ni vedno res);
- bolečine ob šivanju, šivanje poteka ravno v času navezovanja med mamo in otrokom;
- večja možnost za krvavitev med porodom;
- povezan je s hujšimi raztrganinami, tj. poveča se tveganje za raztrganine tretje stopnje;
- celjenje rane po prerezu presredka je bolj boleče in daljše kot pri raztrganinah;
- negativen vpliv na samopodobo ženske;
- rane se lahko okužijo, nastanejo abscesi, hematomi; boleče uriniranje;
- možne poškodbe mišic medeničnega dna, kar je povezano z možnostjo za kasnejšo inkontinenco.
Raztrganine presredka - stopnje in posledice
Raztrganine se delijo glede na globino in obseg. Slovenski učbenik porodništva opisuje raztrganine približno takole:
- I. stopnja: kratka raztrganina sluznice vagine ter površinska raztrganina do največ polovice presredka;
- II. stopnja: vključuje mišice presredka; v nekaterih virih je sem uvrščena tudi epiziotomija;
- III. stopnja: poškodba analnega sfinktra (razdeljena na 3a, 3b, 3c glede na obseg poškodbe);
- IV. stopnja: poškodba III. stopnje in v celoti pretrgan analni epitelij.
Hujše raztrganine so lahko povezane s kasnejšo nezmožnostjo zadrževanja blata in vetrov; to je bil tudi razlog za rabo prereza presredka. Hkrati pa epiziotomija lahko poveča tveganje za takšne poškodbe.
Kdaj je prerez presredka upravičen in kdaj ne
Porod s kleščami je lahko upravičen razlog za epiziotomijo; v Sloveniji so kleščni porodi zelo redki. Če je presredek zabrazgotinjen ali če so kakšne anatomske posebnosti, je prerez presredka morda upravičen. Če pa se porod normalno odvija in telo ženske dopušča počasen razteg presredka, prerez presredka ni upravičen kot ukrep za preprečevanje raztrganin ali za pospeševanje poroda. Prerez presredka ni upravičen pri vakuumskem porodu, razen v izjemnih primerih, niti za preprečevanje kasnejše nezmožnosti zadrževanja urina.
Kako zmanjšati verjetnost prerezov in raztrganin - ukrepi pred in med porodom
Veliko lahko storimo že pred porodom in med porodom, da zmanjšamo tveganje poškodb presredka:
- masaža presredka v nosečnosti: redna in načrtna masaža presredka pred porodom lahko poveča prožnost tkiva - priporočajo jo nekje od 28. tedna naprej;
- vaje za mišice medeničnega dna (Keglove vaje): redno izvajanje pripomore k boljši ozaveščenosti in sproščenosti med porodom;
- porodni položaji: pokončnejši položaji (stoje, čep, kleče, na vseh štirih) dokazano manj ogrožajo presredek kot ležeči položaj;
- ogrevanje in topli obkladki: topli obkladki med porodom mehčajo tkivo in zmanjšujejo tveganje za raztrganine;
- porod v vodi ali tuširanje: voda sprošča mišice in pomaga mehčanju presredka;
- neprekinjena skrb ene babice: stalna podpora in mirno, sproščujoče okolje zmanjšujeta potrebo po intervencijah;
- izogibanje nepotrebnim posegom: manj umetnega pospeševanja poroda in manj direktivnega vodenja iztisa otroka.
Nega in prvi ukrepi po epiziotomiji ali raztrganini
Po porodu je pravilno čiščenje in ustrezna nega presredka zelo pomembna za preprečevanje okužb in pospešitev celjenja.
Higiena
- Po vsakem obisku stranišča namesto brisanja s toaletnim papirjem, ki vas lahko odrgne ali pa celo ostane na rani, presredek raje izpirajte. Za to lahko uporabite bide, stekleničko za vodo ali brizgalko (Lansinoh Brizgalka) s toplo vodo. Če vas med uriniranjem rana izredno peče, polivajte področje z mlačno vodo že med uriniranjem.
- Po tuširanju ali izpiranju, ko bo presredek moker, ga ne brišite z brisačo, temveč samo pivnajte s suho krpo. Za sušenje lahko uporabite tudi sušilnik za lase na nizki temperaturi.
- Uporabljajte bombažno spodnje perilo in zračne, naravne vložke; menjajte vložke pogosto.
Hlajenje in sedeče kopeli
- Hladni obkladki bodo omilili zatekanje in umirili rano - uporabite blazinice za hlajenje ali zavit led. Ne uporabljajte ledu neposredno na kožo.
- Sedeče kopeli so koristne: pripravite poparek iz kamilice, nepozebnika, sivke ali drugih primernih zelišč in sedite 10-15 minut v topli vodi (36-38 °C).
Počitek in obremenitev
- Dobro je, da na rano ni ustvarjenega preveč pritiska - v prvih dneh se ne sklanjajte in ne dvigajte težkih predmetov.
- Ležite in počivajte, vstajajte samo za obisk stranišča. Otroka hranite v ležečem položaju ali na boku, da zmanjšate obremenitev presredka.
- Počakajte z vračanjem k spolnim odnosom, dokler ginekolog ne oceni, da je rana dovolj zaceljena - prehitri spolni odnosi lahko povzročijo dodatne poškodbe ali infekcije.
Nega rane doma - konkretni nasveti in izdelki
Na voljo je precej produktov, ki pospešujejo celjenje in zmanjšujejo zabrazgotinjenje. Nekateri priporočajo mazila (npr. Bepanthen), hladilne blazinice, pršila z aloe vero ali kamilico. Nekateri strokovnjaki odsvetujejo prekomerno mazanje ali sprejanje z nepreizkušenimi sredstvi; če imate simptome vnetja, se posvetujte z zdravnikom.
| Ukrep | Zakaj | Praktični nasvet |
|---|---|---|
| Izpiranje z vodo | Nežno odstrani ostanke in zmanjša pekoč občutek | Brizgalka ali bide, mlačna voda med uriniranjem |
| Hladni obkladki | Zmanjšajo oteklino in bolečino | Gel vrečke zavite v krpo, blazinice za hlajenje |
| Sedeče kopeli | Sprostijo mišice, umirijo bolečino | 10-15 min v zeliščni ali kamilični vodi |
| Bombažno perilo in vložki | Dihanje kože, manj drgnjenja | Menjajte pogosto, izogibajte se sintetičnim materialom |
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če opazite pordelost, neprijeten vonj, gnoj, močno ali naraščajočo bolečino, povečano krvavitev, ali če se rana razpira, se čim prej posvetujte z osebni zdravnikom ali ginekologom. Nekatera vnetja zahtevajo antibiotik ali kirurški poseg (npr. odkrivanje hematoma). Če se rana po nekaj dneh ali tednih ne izboljšuje ali se bolečine povečujejo, obiščite porodnišnico, kjer ste rodili.
Brazgotine in dolgoročne posledice
Vsaka brazgotina ostane del telesa. V procesu celjenja namesto prvotnega tkiva nastane brazgotina: trše neelastično tkivo, vlakna se med seboj povežejo neorganizirano. V rani nas lahko zateguje, mravljinči, srbi, pika ali boli. Brazgotina lahko vpliva tudi na meridiane in povzroči neravnovesje v telesu ter omeji gibljivost. Pri carskih rezih, na primer, se kot posledica prekinjene energije zaradi prereza rade pojavljajo težave v križu in v vratno-ramenskem delu. Ko šivi odpadejo in je rana zaceljena, se lotite samomasaže ali masaže z energijsko prevodno kremo ali obiska MSTR terapevta, ki bo sproščal zabrazgotinjeno tkivo. Ta metoda je primerna za vse brazgotine, tudi tiste po carskem rezu.
Psihološki vidik in sprejemanje
Celjenje rane bo zahtevalo potrpljenje in čas. Dajte si ju. Rano lahko zmehčate in sprostite, a vedno bo tam, del vas. Sprejemanje sebe je izredno pomemben del procesa, zato je ne poskušajte odmisliti in pozabiti, ampak se jo malo po malo učite sprejemati. Ko boste na to pripravljeni, vzemite ogledalo in si oglejte, kako sedaj izgleda področje vašega presredka.
Izkušnje in praktični primeri - kaj pogosto srečamo v praksi
Iz primerov pogovorov z ženskami in svetovanji specialistov izhaja nekaj praktičnih ugotovitev:
- Hematomi se običajno umaknejo v 6 tednih; včasih nastanejo zaradi neopažene krvavitve ob šivanju in niso vedno posledica malomarnosti.
- Šivi pogosto začnejo popuščati po manj kot tednu dni, rana pa se sprime in zaceli; nekateri notranji šivi se razgradijo počasi in lahko ustvarijo zatrdline, ki sčasoma izzvenijo.
- Če se rana razpira ali je močno vnetna, je potreben obisk porodnišnice in osebna ocena specialista.
Bistveni nasveti za nego presredka za poporodno okrevanje
Preprečevanje in priprava - kaj lahko naredite v nosečnosti
- Razmislite o izbiri babice ali porodnega okolja, kjer se izvaja čim manj rutinskih epiziotomij in kjer je podpora individualna.
- Redno masirajte presredek (od okoli 28.-32. tedna), da povečate elastičnost tkiva.
- Upoštevajte uravnoteženo prehrano bogato z beljakovinami in vitamini (E, C, D, B12), ker to podpira kakovost tkiv.
- Vadite Keglove vaje in se udeležite predporodnih tečajev, kjer se naučite tehnik sproščanja in dihanja.
- Razmišljajte o porodu v vodi ali pokončnejših porodnih položajih ter o tem, da se izogibate nepotrebnemu pospeševanju poroda.
Pomembna sporočila
- Imate pravico odkloniti rezanje presredka; babica vas mora pred prerezom na to opozoriti.
- Epiziotomija ni jamstvo pred hujšimi poškodbami in ima svoje tveganja.
- Če opazite znake okužbe ali neustrezno celjenje, poiščite strokovno pomoč.
