Zgodovina porodnišnice na Šlajmerjevi 3 v Ljubljani — razvoj Porodnišnice Ljubljana in Kliničnega oddelka za perinatologijo

Klinični oddelek za perinatologijo od leta 1987 deluje v prostorih t. i. »NOVE PORODNIŠNICE«, ki je dobila ime tudi »PORODNIŠNICA LJUBLJANA«. S tem se je zaključila dolga pot razmišljanja, moledovanja in načrtovanja ustrezne prostorske rešitve za slabo tretjino slovenskih porodnic. Gre za rešitev, o kateri je že v povojnih letih razmišljal akademik Pavel Lunaček, pravi zagon pa je dobila 18. oktobra 1979 z imenovanjem iniciativnega odbora za gradnjo nove porodnišnice pod vodstvom prof. dr. Lidije Andolšek Jeras.

6. oktobra 1987 ob 9.30 je tako luč sveta zagledal prvi otrok, ki se je rodil v novi stavbi Porodnišnice Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo) Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Porodnišnica Ljubljana je mestna porodnišnica, ki pokriva področje od Idrije do Kočevja; tu se rodi tretjina slovenskih otrok in je obenem največji center (eden od dveh) terciarnega nivoja za celo Slovenijo. V njej se rodi dve tretjini slovenskih otrok pod 1500 g.

Organizacijski in strokovni razvoj po izgradnji

Z izgradnjo nove porodnišnice je lahko Klinični oddelek za perinatologijo opolnomočeno začel graditi strokovno-organizacijske projekte, ki pritičejo moderni obravnavi nosečnic, porodnic in novorojenčkov. Omogočen je bil sodoben razvoj Enote za nego in terapijo novorojenčkov (EINT - 1986) z vsemi postopnimi koraki strokovnega napredka in omogočanja kakovostne povezave s starši (zgodnji stik mame in očeta z otrokom). S tem je lahko v polni meri zaživel tudi koncept pravočasnega in najvarnejšega transporta ogroženih plodov - transport in utero (TIU).

Pomemben korak za razvoj celostne obporodne oskrbe je bila ponovna uvedba (v šolskem letu 1996/97) šolanja za babice, tokrat na visokem nivoju, ki je končala 12-letno, popolnoma nerazumljivo, prekinitev izobraževanja babic zaradi ukinitve Babiške šole l. 1984 po 231 letih neprekinjenega delovanja. S tem se je ponovno zagnal razvoj babiške stroke v smer modernega porodništva in perinatologije.

Učna in raziskovalna vloga oddelka

Klinični oddelek za perinatologijo je osrednja učna ustanova za potrebe dodiplomskega študija Medicinske fakultete v Ljubljani in Zdravstvene fakultete v Ljubljani (medicinske sestre in babice). Je vodilna ustanova pri ustvarjanju in prenosu znanja s področja perinatologije na slovenske in tuje specializante. V zadnjih dvajsetih letih smo ustvarili številna priporočila in smernice za slovenski prostor, med drugim Klinično pot porod, ki bo po desetih letih končno doživela digitalizacijo.

Na oddelku se zdravijo številne kronično in akutno najbolj bolne nosečnice ter porodnice iz celotne Slovenije. Vpetost oddelka v UKC Ljubljana pa omogoča odlično interdisciplinarno sodelovanje v okviru multidisciplinarnih konzilijev in timov.

Fetalna diagnostika in terapije

Nesluten razvoj so v tem obdobju doživeli tudi fetalna diagnostika in terapije. Na Kliničnem oddelku za perinatologijo poteka celostna obravnava razvojnih nepravilnosti pri plodu, kjer sami in/ali v sodelovanju s tujimi centri (London, Graz, ...) nudimo sodobno fetalno diagnostiko in terapijo, hkrati pa tudi široko in strokovno podporo tudi staršem. Prav tako pomeni krepitev sicer že vzpostavljenega in dobrega sodelovanja z vrhunskimi centri za fetalno diagnostiko in terapijo v tujini (Graz - prof. Klaritsch, London - prof. Nikolaides, in drugi centri).

Enote Kliničnega oddelka za perinatologijo (KOP)

Celosten razvoj feto-maternalne medicine; organizacijske, strokovne in raziskovalne izboljšave v štirih ključnih enotah KOP: Enota za perinatalno medicino (oddelek za patološko nosečnost), Enota za intenzivno perinatalno medicino, Perinatalni dnevni center (PDC) in Enota za ambulantno feto-maternalno medicino (ultrazvočne ambulante in ambulante za patološko nosečnost) potrebuje ustrezen strokovni razvoj ključnih kadrov (subspecializacija iz feto-maternalne medicine v tujini (London - prof. Nikolaides), organizacijo usmerjenih izobraževanj za obstoječe specialiste, ki se ukvarjajo z omenjenim področjem, organizacijo izobraževanj iz UZ diagnostike za primarne in sekundarne ginekologe, znanstvenoraziskovalno delo).

Pomeni nadgradnjo multidisciplinarne obravnave znotraj UKC Ljubljana; krepitev dejavnosti v zvezi z organizacijo in koordinacijo multidisciplinarne obravnave (diagnostike in terapije); konzilije (tematsko obarvani) za obravnavo razvojnih nepravilnosti in hudo bolnih nosečnic.

Razvoj neonatologije in Enota za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov (EINTN)

Neonatologija, ki v sodelovanju z drugimi specialnostmi medicine proučuje razvoj, diagnostiko, zdravljenje in preprečevanje bolezni pri novorojenčkih, se je v svetu začela razvijati po šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Slovenija je hitro sledila napredku v razvitih državah - ko so se porodi preselili v porodnišnice, so za novorojenčke pričeli skrbeti pediatri. Na Ginekološki kliniki je pionirsko delo na področju neonatologije opravila primarij dr. Božena Sernec Logar: ne le, da je že leta 1947 organizirala oddelek za bolne novorojenčke ter ambulanto za ogrožene novorojenčke, ampak je uvedla številne strokovne novosti, zlasti na področju preprečevanja Rh-izosenzibilizacije mater ter posledične bilirubinske encefalopatije ob hemolitični bolezni njihovih novorojenčkov.

Ko se je izkazalo, da je za varno preživetje prezgodaj rojenih otrok najboljši prevoz v maternici (transport in utero), je na pobudo prof. dr. Lidije Andolšek Jeras, prof. dr. Pavla Kornhauserja in prim. dr. Vasilija Cerarja Strokovni kolegij Ginekološke klinike leta 1984 potrdil to usmeritev kot podlago za ustanovitev Enote za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov (EINTN) v okviru Ginekološke klinike ter načrtovanje takšnega oddelka v stavbi nove Porodnišnice.

Od leta 1986 so vse nosečnice, ki sta jim grozila prezgodnji porod (pred 34. tednom nosečnosti) ali rojstvo otroka z večjo prirojeno nepravilnostjo, iz regionalnih porodnišnic premeščali v terciarni perinatalni center v Ljubljani. To je tudi razlog, da se v Ljubljani rojeva skoraj dvakrat večji delež nedonošenčkov (11-12 %) od povprečja za Slovenijo (6,5-7 %).

Velika pridobitev nove porodnišnice, ki je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka leta 1987 in v kateri se rodi tretjina slovenskih novorojenčkov, je bil t. i. »rooming in« način nege, ki je omogočil stalno sobivanje matere z novorojenčkom, dojenje na željo ter s pomočjo medicinskega osebja hitro pridobivanje veščin nege in hranjenja pri materi, kar je omogočilo pomembno krajšanje časa bivanja v bolnišnici, zmanjšalo pa se je tudi število okužb.

Z otvoritvijo EINTN v novi stavbi, ki je imela sprva 8 mest za intenzivno zdravljenje ter 24 mest za intenzivno nego, je lahko osebje pod vodstvom pediatra dr. Janeza Babnika in medicinske sestre Dragice Zelinka hitro in uspešno uveljavljalo nove načine zdravljenja ter oskrbe najbolj nezrelih in bolnih novorojenčkov: že leta 1990 so novorojenčke s težjo dihalno stisko pričeli zdraviti z nadomestnim surfaktantom, sprva z vbrizganjem v sapnik preko sapnične cevke med mehanskim predihovanjem, od leta 2013 pa tudi po manj invazivni metodi - po tanki cevki med otrokovim spontanim dihanjem.

Od leta 1993 so začeli za neinvazivno dihalno podporo (bodisi kot edino podporo ali pa za preprečevanje zapletov po zaključku umetne ventilacije) uporabljati stalni nadtlak v dihalnih poteh s pomočjo Benvenista valvule, kar je bilo povezano tudi z boljšim preživetjem brez kroničnih bolezni. Novorojenčke z dihalno odpovedjo so od leta 1998 zdravili z visokofrekventno ventilacijo z oscilacijami, že leto zatem so v obravnavi otrok s povečanim tlakom v pljučnem žilju začeli uporabljati plin dušikov monoksid (iNO).

Od leta 1989 so za dolgotrajno parenteralno prehrano najmanjših nedonošenčkov nastavljali periferno uvedene (perkutane) centralne silastične katetre, kar je pomembno zmanjšalo tveganja za zaplete (zlasti nekrotizantni enterokolitis) ter izboljšalo prehranjenost in rast nedonošenčkov. Še dodaten napredek na področju prehrane je pomenila uvedba računalniškega programa za predpisovanje parenteralne prehrane leta 2013. Od leta 1997 so spodbujali eritropoezo z rekombinantnim humanim eritropoetinom in s tem bistveno zmanjšali pogostnost uporabe krvnih pripravkov, s tem pa tudi tveganj, povezanih s transfuzijo.

Skrb za vez med starši in otrokom ter mlečna oskrba

Že od oblikovanja EINTN se je uveljavil neposredni kožni stik nedonošenčka z mamo (ali očetom) s t. i. metodo kengurujčkanja, ki je pomembno vplivala na ustvarjanje vezi med starši in otrokom ter zmanjšala njihovo psihično stisko. V novi stavbi je bilo poskrbljeno tudi za laktarij, kjer so lahko matere črpale mleko za svoje bolne ali nezrele novorojenčke - in kjer so se leta 2013 pričele priprave na mlečno banko, ki od aprila 2023 za nedonošenčke, katerih matere nimajo dovolj lastnega mleka, zagotovi pasterizirano žensko mleko.

Pozornost so posvečali tudi donošenim novorojenčkom - tako z uvajanjem sodobnih smernic zdravljenja hiperbilirubinemije kot s presejalnimi testi: kot prvi v Sloveniji so že leta 2000 uvedli presejalni test sluha z evocirano otoakustično emisijo (TEOAE).

Širitev in prenova EINTN

Zaradi večjega števila rojenih nedonošenčkov, predvsem pa ob povečanem preživetju najbolj nezrelih (meja viabilnosti se je v dveh desetletjih znižala z 28 na 24 tednov gestacijske starosti), se je EINTN dvakrat širila (leta 2015 na 10 ter leta 2020 na 14 mest intenzivne terapije), s pomočjo Ministrstva za zdravje, UKCL ter donatorjev je bila tudi v celoti prenovljena ter opremljena s sodobnimi aparaturami (zaradi nezmanjšanega obsega dejavnosti je bila prenova opravljena stopenjsko, v letih 2011, 2015 in dokončno 2021). S pomočjo sponzorjev in donatorjev se rešuje pomanjkanje sredstev za posodobljanje opreme.

Kadri, izobraževanje in znanstvena dejavnost

Za uspeh dela, ki se kaže tako s kazalci, kot sta nizka umrljivost in obolevnost novorojenčkov, kot tudi z visokim dolgoročnim preživetjem brez težjih kroničnih bolezni ali invalidnosti, je ključna izobražena in izkušena skupina medicinskega osebja, ki dela usklajeno in v obravnavo pritegne tudi starše. Čeprav jedro tvorijo zdravniki pediatri in medicinske sestre - babice, so za dobre rezultate ključni tudi zdravniki drugih specialnosti (porodništva, genetike, radiologije, subspecialnosti pediatrije in kirurgije), psihologinje, fizioterapevtke, za varno delo so pomemben člen ekipe tudi strežnice, kurirke ter tehnična podpora.

Od leta 1987 do danes smo sodelavci KOP sami ali v sodelovanju z drugimi specialnostmi in mednarodnimi strokovnjaki objavili 427 izvirnih znanstvenih člankov, 119 drugih znanstvenih prispevkov in 88 strokovnih člankov. Na različnih znanstvenih in strokovnih srečanjih smo sodelovali s 1557 prispevki. Od tega je bilo preko 600 vabljenih. Prispevali smo 435 poglavij v različnih strokovnih monografijah. 15 sodelavcev je doseglo doktorski naziv, 16 pa naslov magistra znanosti. 16 znanstvenih člankov je bilo po merilih ARRS izjemne kakovosti, poleg tega pa še 82 člankov zelo kakovostnih. Organizirali ali soorganizirali smo več kot 60 simpozijev, kongresov, delavnic ali šol.

Potreba po nadaljnji prenovi in strategiji

Ker »NOVA PORODNIŠNICA« že dolgo ni več nova (35 let) in ker so se strokovne usmeritve v mnogočem bistveno spremenile, potrebujemo dolgoročno strategijo popolne prenove stavbe »Nove porodnišnice«, tudi v skladu s predhodno zapisanimi strategijami. Le ustrezna široka podpora, ki omogoča pravočasno izvedbo nujnih investicij in je del prepoznane vizije ter strategije razvoja slovenske perinatologije, lahko omogoči nadgradnjo obstoječega stanja in nadaljnjo odličnost perinatalne oskrbe v Ljubljani in širše - v Sloveniji.

S svojim znanjem, zavzetostjo in predanostjo so številne generacije zdravnikov, medicinskih sester in babic ter vsi drugi sodelavci KOP, ki so velikokrat skrit, ampak nujen del delovnega procesa, omogočili razvoj perinatologije na Slovenskem ter odlične perinatalne rezultate Slovenije tudi v mednarodnem merilu. Ker gre v resnici za več kot samo posameznike, naj mi ne zamerijo, da sem le redko zapisal imena, vendar želim poudariti, da je sleherni izmed njih pomemben člen tima in uspešnega dela ter odlične oskrbe, ki jo nudimo slovenskim nosečnicam in porodnicam. Naj za konec velja, da smo na začetku, na koncu in povsod vmes ljudje tisti, ki ustvarjamo varnostno kulturo, v okviru katere delujemo strokovno in empatično ter s poudarkom na kakovosti in varnosti naših nosečnic/porodnic in njihovih otrok.

Širša medicinska soseska ob Šlajmerjevi ulici

Za ulico, ki poteka vzporedno z Zaloško cesto, res ne bi mogli izbrati boljšega imena kot Šlajmerjeva ulica. Za to so se odločili leta 1923 in del ulice, ki se je prej imenovala Stara pot in je potekala od Šlajmerjevega doma do Vodmatskega trga, poimenovali po tedaj še živečem zdravniku Edvardu Šlajmerju, enem najbolj uglednih meščanov tistega časa. Pravzaprav je z njim povezana vsa medicinska soseska.

Na koncu Šlajmerjeve ulice je Šlajmerjev park, ki ga je leta 1933 uredil Jože Plečnik in je celo spomenik državnega pomena. Do leta 2013 je v parku stal doprsni kip Edvarda Šlajmerja, ki ga je leta 1939 naredil kipar Zdenko Kalin. Stavba čez cesto, v kateri je danes ortopedska klinika, pa se imenuje Šlajmerjev dom, kar je na pročelju stavbe zaznamovano s črkama ŠD.

Najbolj pa je z njim povezano Leonišče, nekoč sodobna bolnišnica, ki je po vojni postala porodnišnica. V Specialističnih ginekoloških ambulantah Leonišče skrbimo za ženske skozi vsa življenjska obdobja. Pomagamo pri otroških in najstniških tegobah, poskrbimo za varen čas nosečnosti in materinstva ter stojimo ob strani, ko se pojavijo menopavzalne težave. Smo največja skupina ginekoloških strokovnjakov v Sloveniji, ki se ukvarja z odkrivanjem in zdravljenjem različnih ginekoloških težav. Pri nas lahko izberete tudi osebnega ginekologa za preventivne ginekološke preglede, ki se izvajajo ob doplačilu. V nosečnosti vam zagotavljamo strokovne nosečniške preglede.

tags: #stara #porodnisnica #slajmerjeva #3