Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. V Sloveniji so pravice staršev urejene predvsem v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), dodatno pa jih lahko podrobneje in ugodneje urejajo kolektivne pogodbe.
Posebno varstvo pred odpovedjo
ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Tako so mati, oče ali tretja oseba v primeru izrabe materinskega dopusta in še en mesec po koncu izrabe varovana kategorija.
Tako je delavec zaradi izrabe starševskega dopusta varovana kategorija le, če je delodajalec o nastopu dopusta pravočasno obveščen, to pa je, če je slednjemu namera delavca znana najpozneje ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razporejanje delovnega časa in krajši delovni čas
V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa.
Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko. Pravico delati krajši delovni čas ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko).
Po noveli se obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam.
Odmeri nadur in nočno delo pri negi otroka
Skladno s 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
Letni dopust in družinske obveznosti
V ZDR-1 v 163. členu je določen splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Pravice iz ZSDP-1: dopusti in nadomestila
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Očetovski dopust je neprenosljiv. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust traja 160 koledarskih dni za vsakega od staršev. Koristi ga lahko eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.
Po noveli je izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev.
Strnjen niz in delna odsotnost z dela
Ker je varstvo staršev vezano le na polno odsotnost z dela in na izrabo starševskega dopusta v strnjenem nizu, se zastavlja vprašanje, kaj pomeni strnjen niz. Materinski in starševski dopust se lahko izrabljata le v strnjenem nizu, pri čemer se materinski dopust lahko izrablja le v obliki polne odsotnosti z dela, starševski dopust pa se lahko izrablja tudi v obliki delne odsotnosti z dela. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj).
Nadomestila in osnova izplačila
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust.
Starševski dodatek, pomoč ob rojstvu in otroški dodatek
Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
Posebne pravice za starše otrok s posebnimi potrebami
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma.
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Osebne in administrativne zahteve ter obračun nadomestil
Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. V dogovoru natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca.
Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji.
Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter drugih določil, kot jih predpisujejo ustrezni zakoni.
Podaljšanje in prenos pravic, posvojitelji in rejniški odnosi
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v istem obsegu in trajanju kot starša. Za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima ta oseba pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice.
Spremembe zakonodaje in statistika izrabe dopustov
Državni zbor je sprejel spremembe, ki prenašajo del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Po noveli bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni, in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni (deloma s premestitvijo v neprenosljive dni).
Statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Kljub možnosti, da si starša delita starševski dopust, ga v veliki večini izrabijo ženske: podatki kažejo, da ga je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških.
Praktični koraki za uveljavljanje pravic
- Za materinski dopust: vložite vlogo na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
- Za očetovski dopust: vložite vlogo na center za socialno delo; očetovski dopust je neprenosljiv in ga je treba uveljaviti najkasneje do nastopa očetovskega dopusta.
- Za starševski dopust: vsak od staršev vloži samostojno vlogo na center za socialno delo; dogovor o izrabi predložita skupaj z vlogo in seznanita delodajalca.
- Če želite delati krajšega delovnega časa ali se dogovarjate o drugačni razporeditvi delovnega časa, predlagajte pisni predlog delodajalcu in ga po potrebi utemeljite z družinskimi obveznostmi.
- Za delno plačilo za izgubljeni dohodek pri negi otrok s posebnimi potrebami vložite vlogo na center za socialno delo 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po tem.
Tabela: Glavne vrste dopustov in trajanja
| Vrsta dopusta | Trajanje | Na koga se nanaša |
|---|---|---|
| Materinski dopust | 105 dni (15 dni obveznih) | mati |
| Očetovski dopust | 15 dni (po noveli za nekatera obdobja 15 ali 30 dni) | oče (neprenosljiv) |
| Starševski dopust | 160 dni na starša (po noveli), skupaj 320 dni | mati, oče, druga oseba |
| Krajši delovni čas | do 3. leta za enega otroka, do 8. leta za najmanj dva otroka | eden od staršev ali druga oseba |
Pravice iz socialnih prejemkov in dodatkov
Dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, otroški dodatek in pomoč ob rojstvu so med prejemki, ki dopolnjujejo pravice staršev. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR.
Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Kdaj in kje se začnejo uporabljati spremembe
S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih za starše otrok, rojenih, posvojenih ali nameščenih z namenom posvojitve po 1. aprilu 2023. Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, druge spremembe pa od 1. aprila 2023 (na primer krajši delovni čas do osmega leta starosti).
Nasveti za starše in delodajalce
- Delodajalec mora pisno utemeljiti, če ne more upoštevati predloga delavca o drugačni razporeditvi delovnega časa.
- Delavec naj pravočasno obvesti delodajalca o nameri izrabe dopusta, saj je le tako zagotovljeno varstvo pred odpovedjo v določenih primerih.
- Pri uveljavljanju pravic pripravite vlogo z ustrezno dokumentacijo in se obrnite na center za socialno delo, ki je pristojen glede na prebivališče ali sedež delodajalca.