Kdaj lahko dojenček sedi v stolčku za hranjenje

Dojenček v tem obdobju postaja čedalje bolj aktiven. Začne z raziskovanjem prostora okoli sebe. To pa je tudi obdobje v katerem se bo vaš dojenček po vsej verjetnosti naučil kako se iz gibanja samostojno usede in iz sedenja ponovno preide v gibanje. Samostojno sedenje dojenčka je pomemben mejnik, ki postavlja temelje za vse ostalo: plazenje, kobacanje in hojo.

Kdaj dojenček pripraven na samostojno sedenje?

Povprečna starost dojenčka, ki začne krepiti svoje mišice in se opirati na roke in noge, je štiri mesece. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi raziskovati okolico. Pri starosti približno osem do devet mesecev pa se otrok poskuša že samostojno usesti. Da bi dojenček zmogel samostojno sedeti, mora najprej obvladati nadzor glave, ravno tako pa mora okrepiti trebušne in hrbtne mišice, oporo na rokah ter sposobnost zadrževanja telesa v pokončnem položaju.

Da lahko otrok osvoji fazo samostojnega sedenja, more preiti skozi kar nekaj korakov, ki so ključni za dosego tega cilja. Predpogoj za posedanje je kontrola glavice, močne hrbtne ter predvsem trebušne mišice. Potrebuje dobro oporo na roke, kar zajema kvalitetno razpiranje dlani, iztegnjen komolec ter zadostno mišično moč ramenskega obroča.

Razvojni položaji, ki vodijo do sedenja

• Položaj na hrbtu: v prvih štirih mesecih otrok največ časa preživi na hrbtu; ta položaj mu da možnost odkrivanja in raziskovanja svojega telesa ter je prvi trening ravnotežja.
• Bočni položaj: obračanje iz hrbta na trebuh in obratno z aktivacijo trebušnih mišic; zadržek bočnega položaja aktivira stranske vzravnalne reakcije in je pomemben za nadaljnji razvoj sedenja.
• Trebušni položaj: zahteven, a zelo pomemben; z oporo na rokah otrok osvoji "plavalca" - dvig rok, nog in glave od tal - ter pridobiva moč ramenskega obroča.

Dva načina, kako se dojenček začne samostojno usedati

Obstajata dva najpogostejša načina, na katera lahko dojenček poskuša usvojiti veščino sedenja:

1. Skozi trebušni položaj: otrok na trebuščku upre na popolnoma iztegnjene rokice, preide v štirinožni položaj ter se z zasukom medenice usede v stranski sed.
2. Preko boka: otrok iz trebušnega položaja preide v bočni položaj, iz katerega se z iztegom spodnje roke odrine v stranski sed.

Oba načina sta pravilna in pri obeh vzorcih otroci uporabljajo globoke trebušne mišice, odriv in oporo na iztegnjene roke. Na začetku dojenčki zelo hitro prehajajo med stranskim sedenjem ter štirinožnim položajem in še ne sedijo pri miru - gibanje se jim zdi pomembnejše kot statično zadrževanje položaja.

Zakaj dojenčka ne smemo prisilno posedati

Strokovnjaki odsvetujejo prisilno sedenje in uporabo hojice. Nekaterim staršem se zdi, da so otroci pri šestih mesecih že dovolj krepki za samostojno sedenje, a s tem, ko otroka posedemo na silo, še preden je sam zares pripravljen na to, lahko storimo več škode kot koristi. Dojenček, ki ga bomo posedali, bo praviloma tam tudi obstal in se bo nehal gibati, plaziti ali raziskovati ter bo začel vse bolj postajati odvisen od nas.

Če dojenčka posedamo, preden se usede sam, so možne naslednje negativne posledice:

• otrok je v sedečem položaju statičen in ne raziskuje okolice;
• sedežni položaj ob nezadostni mišični kontroli vodi v razvoj nepravilnih krivin hrbtenice;
• ohranja položaj s pomočjo iztegnjenih, fiksiranih nog, ker nima razvitega ravnotežja;
• ne razvija mišične moči v ramenskem obroču in ne uči se rotacij okoli svoje osi;
• zaradi odvisnosti od tuje pomoči je čustveno bolj nestabilen in jokav.

Kdaj ga lahko posedete v stolček za hranjenje?

Dokler se vaš dojenček ne zna samostojno usesti, ga hranite v svojem naročju. Ko pa napoči čas, ko se vaš dojenček že samostojno usede, ga iz naročja lahko prestavite v stolček za hranjenje. Stolček naj ne bo premehek - pomembno je, da ima čvrsto naslonjalo in čvrsto sedišče. Položaj stolčka naj bo tak, da otroku omogoča čim bolj pokončen položaj. Nagibanje naslona nazaj pri hranjenju nikakor ni priporočljivo. Otrok naj sedi aktivno, vzravnano in čim bolj pokončno.

Stolček za hranjenje naj ima tudi naslonjalo oziroma poličko za nogice. Dobro je, če je polička nastavljiva po višini, saj boste tako stolček lahko prilagajali z rastjo vašega otroka. V stolčku za hranjenje dojenčka ne pripenjamo s pasovi čez rame, saj to otroku odvzame aktivno držo. Položaj otrokovih kolkov, kolen in gležnjev naj bo 90°.

Bolje kot mizica pri stolčku za hranjenje je, da otroka s stolčkom posedete k vaši mizi, kjer bo jedel skupaj z ostalo družino. Ko otrok zaseda fazo sedenja suvereno in stabilno ob optimalni poravnavi hrbtenice, je to znak, da ga v sedeč položaj lahko posedamo tudi mi.

Začasna uporaba stolčka pri hranjenju, če še ne sedi

Če dojenček še ne sedi, ga lahko za potrebe hranjenja za kratek čas tudi posedete v stolček za hranjenje. Hrbtišče naj bo pri tem v naklonu 50-70° (ne 90°), kolena in kolki pa naj bodo v kotu 90° - pod kolena lahko date zvite tetra pleničke ali brisače, da bodo ostala pokrčena. Primerni za to so tudi gugalniki ali ležalniki (zaradi naklona hrbtišča), tudi v tem primeru pa morate otroku zagotoviti pokrčena kolena in kolke.

Izbira stolčka za hranjenje - kaj upoštevati

• Velikost prostora: izberite tak stolček, da boste imeli dovolj prostora za manevriranje.
• Kako dolgo ga boste uporabljali: dandanes številni stolčki za hranjenje »rastejo« z dojenčkom.
• Enostavnost čiščenja: pomembno, saj bo pri hranjenju gotovo prišlo do packarije.
• Vrsta pladnja: nastavljiv, odstranljiv, primeren za pomivalni stroj - to so praktične lastnosti.
• Udobnost: oblazinjena pralna podloga je priročna za domačo uporabo.
• Varnost: stabilna osnova, varnostni pas in opora za noge; brez podpore nog se lahko medenica prekucne nazaj in vpliva na neprimeren položaj hrbtenice.

Eden izmed stolčkov, ki združuje te lastnosti, je primer Chicco Meraviglia - raste z otrokom in omogoča različne položaje.

Samostojnost pri hranjenju in razvoj motorike

Samostojnost v stolčku za hranjenje spodbuja motoriko: najprej motorika ust in jezika, nato motorika rok. Kozarec in žličko lahko ponudite zgodaj - kozarec okoli 4. meseca, žličko prav tako okrog 4. meseca (sprva za igro), pri uvajanju goste hrane okoli 6. meseca pa bo otrok žličko že prepoznal. Vso hrano, ki ni tekoča, naj otrok v začetku jem z rokami - to pripomore k spoznavanju oblike, barve in okusa hrane.

Avtomobilski sedež, voziček in druge opreme - povezava s sedenjem

Prav tako kot za stolček za hranjenja velja, da ga lahko začnemo uporabljati, ko se otrok samostojno usede, enako velja tudi za avtomobilski sedež. Naslonjalo in sedišče naj bosta čvrsta in čim bolj ravna. Prehod med naslonjalom in sediščem naj bo 90° in naj ne bo zaobljen, kot je pri lupinici. Sedež naj ne bo preširok, da daje otroku občutek stabilnosti.

V vozičku dojenčka lahko že vozimo v pokončnem položaju, ko je pri sedenju v našem naročju dovolj stabilen, da zadrži položaj. Tudi za voziček velja: naslonjalo in sedišče naj bosta udobna a hkrati dovolj čvrsta. V sedečem položaju otroka vozimo v čim bolj pokončnem položaju (90°) in ne spuščamo naslonjala v pol ležeč položaj, saj to ni kakovostno sedenje. V vozičku dojenčka ni potrebno pripenjati s pasovi čez zgornji del trupa - pomembno je, da ga dovolj čvrsto pripnemo s pasovi okoli medenice; položaj zgornjega dela trupa naj otrok nadzoruje sam.

Kdaj naj vas skrbi in kdaj poiskati pomoč?

Povsem naravno je, da dojenčki dosegajo razvojne mejnike z različno hitrostjo. Če otrok do devetega meseca še ne obvlada samostojnega sedenja in zaostaja v drugih motoričnih mejnikih, je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom. Stališče pediatrov in fizioterapevtov je, da dojenčka ne smemo siliti ali postavljati v noben položaj, ki ni primeren zrelosti njegove živčno-mišične kontrole. S tem početjem mu namreč ne nudimo ustreznih vzvodov, ki bi mu omogočali dobro samostojno napredovanje v razvoju.

Kako starši lahko podpiramo razvoj sedenja

• Dojenček naj bo čim več na tleh na trebuščku, na oblazinjeni, vendar ne premehki podlagi.
• Spodbujajte igre, ki krepijo trup in ramenski obroč: obračanje prek boka, "paša kravic", prevračanje in plazenje.
• Kot pomoč pri razvijanju stabilizacije pokončnega trupa lahko uporabite bočni sed, napihljiv valj ali raziskovalno igro ob vaših nogah - stopalca naj bodo na tleh in kolena pokrčena.
• Ne posedajte otroka preden sam tega zmore; prilagodite prostor, da bo varen za njegovo samostojno gibanje in raziskovanje.

Praktični nasveti za prvo posedanje v stolček

• Stolček postavite tako, da ima otrok podlahti na mizi, komolce v pravem kotu in ramena sproščena.
• Poskrbite za oporo za noge - brez podpore se medenica lahko prekucne nazaj in vpliva na hrbtenico.
• Uporabite stolčke, ki rastejo z otrokom, imajo nastavljiv naslon in oporo za noge ter enostavno čiščenje pladnja.
• Ko otrok sedi stabilno in z vzravnano hrbtenico, ga vključite k družinski mizi - sedenje ob družini spodbuja socialno učenje in govor.

Pregled primernega časovnega okvira

Kaj upoštevati pri hranjenju in prehodu na družinsko prehrano

Ko začnete uvajati goste hrane okoli šestega meseca, je stolček za hranjenje zelo uporaben. V 10. mesecu lahko postopoma preidete na prilagojeno družinsko prehrano; ob dopolnjenem 1. letu je otrok sposoben uživati običajno družinsko hrano. Upoštevajte higieno prehranjevanja in primerno okolje - jedilna miza, kjer se zbere družina, je primerno mesto za obroke in je dobra priložnost za socialno učenje.

Pomembno obvestilo: Informacije tukaj niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. Če imate dvome o motoričnem razvoju vašega otroka, se obrnite na pediatra ali fizioterapevta.

tags: #stolcek #za #sedenje #dojencka