Stopnje uvajanja goste hrane pri dojenčku

Je vaš malček že dovolj star, da razmišljate o uvajanju goste hrane? Tako kot odrasli, imajo tudi otroci različen okus, kar mnogi starši ugotovijo že pri prvi trdni hrani. Kako premostiti to obdobje brez hrane na stropu in v laseh ter uspešno uvesti gosto hrano tudi v jedilnik vašega malčka?

Kdaj začeti: časovni okvir in razvojni znaki

Še preden se brezglavo spustite v uvajanje goste hrane, bi morali vedeti, da se hranjenje otroka v prvem letu njegovega življenja deli na tri obdobja, kjer vsak izmed njih traja približno 4-6 mesecev, ti pa se lahko tudi prekrivajo. Prvo obdobje je izključno mlečno, kar pomeni, da med njim malček prejema le materino mleko ali njegov nadomestek. Pri otrocih, ki so le dojeni, to obdobje traja pol leta in ne potrebujejo nobenih drugih dodatkov. Vsa potrebna hranila prejme dojenček iz materinega mleka.

Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja. Če tudi kljub tej razdelitvi niste prepričani, kdaj z gosto hrano začeti, opazujte otrokov razvoj, ki vam bo dal potrebne informacije. Otrok je na gosto hrano pripravljen takrat, ko sedi pokončno vsaj ob opori, ko sam drži glavo pokonci, ko je spreten s koordinacijo oči-roka ter ko stvar, ki jo nese v usta, tam tudi zadrži, žveči in bi jo lahko pogoltnil.

Imunološko okno in pomen pravočasnega uvajanja

Odgovor na vprašanje, zakaj je pravega časa za uvajanje goste hrane pomembno upoštevati, je t.i. imunološko okno ali oralna toleranca. Prav v obdobju med 17. in 24. tednom po rojstvu organizem ne reagira z intoleranco in na hrano v teh tednih ne razvije alergijske reakcije. Otroci v tem obdobju ustvarijo boljšo odpornost organizma in tako znižajo tveganje za nastanek alergij v zrelejšem obdobju.

Tri razvojna obdobja hranjenja

• Prvo obdobje: izključno mlečno (materino mleko ali nadomestek).
• Drugo obdobje: prehodno obdobje, postopno uvajanje prvih kašic pri dojenih otrocih.
• Tretje obdobje: širitev spektra živil in prehod k družinskemu načinu prehranjevanja (okoli 10. meseca naprej).

Prva gosta hrana: kaj ponuditi in kako

Prva trdna hrana bi morala biti izključno zelenjavna, kateri boste čez nekaj dni dodali tudi meso. Začnite z eno sestavino, in to zelenjavno - korenček, koleraba, brokoli, bučka ali buča. Za čisto prvo kašo se priporoča korenje, ki je sladko in zaradi dojenja tako ne predstavlja velikega preskoka v okusu. Materino mleko je prav tako sladko, zato je to glaven razlog, da otroci zavračajo prve kašice.

Prvih tri do štiri dni dajajte otroku približno 1-2 čajni žlički redke pasirane goste kaše, ki jo bo sestavljala le ena vrsta zelenjave, skuhane v vodi. S tem boste ugotovili, ali malček prenaša zelenjavo ali pa je na kaj alergičen. Po nekaj dneh lahko eni sestavini dodate tudi drugo vrsto zelenjave in šele 7.-8. dan tudi meso, kjer se priporoča izključno belo, torej piščanec ali puran.

Pazite, da doma pripravljenih kašic ne bi zgoščevali z moko - zmeraj raje dodajte krompir, ki nadomesti katero koli sredstvo za zgostitev. V prvem letu otrokove starosti se izogibajte tudi soli, v kašice pa lahko dodate 1-2 čajni žlički rastlinskega olja, ki bo kaši dodalo potrebne nenasičene maščobne kisline.

Postopen uvod: dnevni ritem in obroki

Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.

V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g).

Razširjanje menija: vrstni red uvajanja živil

Gosta hrana se deli na prvo in drugo. Po prvi, zelenjavno-mesni, pride na vrsto sadna ali sadno-zelenjavna kaša. Za prvo je priporočljiva jabolčna, po treh ali štirih dneh pa jabolku dodajte banano in na koncu korenček. Odmerjanje je enako kot pri prvi kaši - začenjate z eno čajno žličko in končate pri 150-200 g količini, ki nadomesti eno porcijo maternega mleka.

Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopoma sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. Po dveh tednih lahko začnete eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedne po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso.

Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino. Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani.

Kdaj uvesti gluten, jajca, ribe in kruh

• Gluten: uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem; nove smernice dopuščajo zgodnejše uvajanje alergenov v majhnih količinah.
• Jajčni rumenjak in ribe: uvajajte po 6. mesecu starosti.
• Kruh: po 10. mesecu lahko dodate kruh kot pomembno novo živilo.
• Po 12. mesecu: mlečni izdelki (skuta, sir), kravje mleko kot glavni napitek, jajčni beljak, jagode, agrumi in med (med po 1. letu ne uvajajte).

Tekstura in gostota: ko preiti na koščke

Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju. Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.

Metoda "baby-led weaning" (BLW) ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo je način ponujanja hrane v kosih, pri katerem otrok sam vodi hranjenje. Otrok pri takem prehranjevanju grižljaj za grižljajem trenira grobo in fino motoriko, krepi samostojnost in uči žvečenje, kar je pomembno za razvoj ustne votline in govora.

Voda in tekočina med uvajanjem

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj z materinim mlekom ali nadomestkom zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom).

Zavračanje hrane in potrpežljivost

Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. Je večinoma potrebno samo eno - potrpežljivost. Je popolnoma naravno, da otroci prehoda na drugo hrano ne sprejmejo z navdušenjem, vi pa boste kašo pobirali po celi kuhinji. V tem primeru se resnično opremite s potrpežljivostjo in v prvi vrsti ne odnehajte in kaše ponovno vključite v jedilnik.

»Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu ju vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.«

Ne poskušajte otrokom ugoditi s soljo, sladkorjem in drugimi začimbami. Če vaš malček dlje časa zavrača korenje, ga zamenjajte za drugo vrsto zelenjave in podobno to naredite s sadjem. Morda se napaka pokaže v popolni banalnosti, kot je na primer žlička za hranjenje. Poskusite klasično kovinsko žličko, ki je hladna, zamenjati za silikonsko, idealno takšno, ki je posebno zasnovana za dojenčke.

Praktični nasveti za pripravo kašic

• Za prvo kašo uporabite eno zelenjavo, kuhano v vodi, brez soli in sladkorja.
• Ne zgoščujte s moko, raje uporabite krompir.
• Dodajte 1 čajni žlički rastlinskega olja na porcije 150-200 g, da zagotovite nenasičene maščobne kisline.
• Uporabljajte svežo ali zamrznjeno zelenjavo (ne dlje kot tri tedne zamrznjene pripravljene kašice).
• Žitne kaše naj bodo sprva brez glutena; med 6. in 7. mesecem lahko dodate tudi gluten.
• Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu.
• Po 10. mesecu dodajte kruh; z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte vsaj do prvega leta.

Prehranske potrebe in železo

V prvem letu je pomembno zagotoviti dovolj biorazpoložljivega železa; pri uvajanju dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).

Prehod na prilagojeno družinsko prehrano

Od 10. meseca starosti naj otrok postopoma prehaja na prilagojeno družinsko prehrano: namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).

Deset osnovnih pravil pri uvajanju goste hrane

1. Primeren čas: začnite med dopolnjenim 4. in 6. mesecem, ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu.
2. Začnite z lahko prebavljivo, manj alergeno hrano (bučka, korenje, jabolko).
3. Uvajajte eno do dve novi živili na teden, vedno eno novo vrsto naenkrat.
4. Majhne količine: začnite z nekaj žličkami in postopno povečujte do 150-200 g za kosilo.
5. Po potrebi dodajajte mleko v kašice, če otrok ne zaužije dovolj mleka med mlečnimi obroki.
6. Bodite pozorni na morebitne alergijske reakcije; previdni bodite pri koščičastem sadju, kiviju in jagodah.
7. Hrana naj bo brez začimb, soli in sladkorja.
8. Uporabljajte sveže in zrelo sadje ter zelenjavo.
9. Ne pozabite na žitarice kot pomemben vir ogljikovih hidratov in vlaknin.
10. Ponudite le vodo ali nesladkan čaj kot pijačo; izogibajte se sladkim pijačam.

Psihološki vidik in starševska drža

Uvajanje goste hrane je pogosto bolj proces učenja in raziskovanja kot pomemben vir prehrane v začetnih fazah. Pomembno je, da starši ne silijo otroka, naj hranjenje ostane sproščeno in zabavno. Pustite otroku, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša in zavrže. Če je otrok zdrav, živahen in normalno pridobiva na teži, pojé toliko, kolikor potrebuje.

V času uvajanja dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje. To, da v tem obdobju začnete z uvajanjem trdne hrane, ne pomeni, da morate malčka nehati dojiti. Prav tako odločitev, da boste dojili dlje časa, ne pomeni, da morate z uvajanjem goste hrane začeti šele po koncu dojenja.

tags: #stopnje #hranjenja #dojencka