Vzroki za neplodnost in težave z zanositvijo

Neplodnost je danes velika težava in vedno več parov se z njo sooča. Kaj jo povzroča, kje se skrivajo razlogi, kaj lahko proti temu storimo in kje poiščemo pomoč?

Kaj pomeni neplodnost in kdaj govorimo o njej

Medicina opredeljuje neplodnost kot nezmožnost zanositi po letu dni rednih, nezaščitenih spolnih odnosov oziroma pri ženskah, starejših od 35 let po šestih mesecih, kot žensko neplodnost pa se šteje tudi nezmožnost donositi živega otroka. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da o neplodnosti govorimo šele tedaj, ko par po dveh letih rednih spolnih odnosov, pri katerih ne uporablja nikakršne kontracepcije, ne more zanositi. Vendar nekateri zdravniki moškega in žensko tudi po enem letu truda, da bi spočela otroka, pa jima to nikakor ne uspe, obravnavajo kot problematična oziroma neplodna.

Kako pogosta je neplodnost

Čeprav se o neplodnosti in težavah, ki jo spremljajo, v družbi le redko govori, se z njo srečuje kar od 8 do 12 % parov v rodni dobi. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo po vsem svetu neplodnih kar okoli 80 milijonov prebivalcev. V Evropi ima približno 15 odstotkov parov težave s plodnostjo.

Kdo je prizadet - moški, ženska ali oba?

Moška in ženska neplodnost sta približno enako pogosti, prav tako pa so pogosti tudi primeri, ko sta oba partnerja neplodna. V približno 10 ali 15 odstotkih vzroka medicinsko ne najdejo, čeprav to seveda ne pomeni, da ga ni. Pri 30 odstotkih je izvor težav pri ženski, 60 odstotkov pa je približno enakomerno porazdeljenih - vzrok je pri moškemu ali obeh partnerjih. Pri približno 10-20 % parov vzroka ne najdemo.

Osnovni mehanizmi zanositve

Postopek razmnoževanja je zapleten, občutljiv in ne dopušča napak. Jajčnik sprosti zrelo jajčece. Nato ga zajame jajcevod. Semenčice potujejo skozi nožnico, maternični vrat in maternico ter se usmerijo v jajcevod, da dosežejo jajčece. Oplojeno jajčce potuje po jajcevodu do maternice. Prehod skozi jajcevod traja okoli 30 ur. Približno pet do šest dni po oploditvi se zarodek ugnezdi v notranjo steno maternice in začne rasti.

Najpogostejši vzroki neplodnosti pri ženskah

• Motnje v ovulaciji - glavni razlog, zakaj nekatere ženske ne morejo zanositi, so težave z ovulacijo. Brez ovulacije se ne ustvarjajo jajčeca, ki bi jih bilo mogoče oploditi. Pri ovulacijskih motnjah pogosteje od operativnih posegov uporabljajo zdravila.
• Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) - daleč najpogostejši vzrok za ovarijsko neplodnost je PCOS, ki prizadene 5-10 % žensk v rodni dobi. Ženske s PCOS imajo pogosto neredne menstruacije ali pa jih sploh nimajo.
• Endometrioza - stanje, pri katerem tkivo, podobno maternični sluznici, raste zunaj maternice; ocenjuje se, da ima približno 10 % žensk v rodni dobi endometriozo. Endometrioza je pogostejši vzrok ženske neplodnosti, saj se z neplodnostjo ali zmanjšanimi možnostmi za zanositev sooča kar 30-50 % pacientk z endometriozo.
• Tuboperitonealni vzroki - slaba prehodnost ali celo neprehodnost jajcevodov; nepravilna oblika maternice, miomi oziroma maternični fibroidi in polipi lahko otežijo ugnezditev. Neprehodnost jajcevodov oz. zaraščenost jajcevodov je največkrat posledica prebolelih vnetij v mali medenici.
• Starost in zmanjšana rezerva jajčnikov - staranje zmanjšuje sposobnost jajčnikov sproščati jajčeca; plodnost se izjemno zmanjša po 35. letu, po 40. letu pa je možnost za zanositev le okoli 5 % na cikel.
• Maternica - razvojne nepravilnosti maternice ali pregrade, miomi in drugi dejavniki, ki vplivajo na notranjo anatomijo, lahko zmanjšajo plodnost ali povzročijo težave z donositvijo.

Vzroki neplodnosti pri moških

• Slaba kakovost semena - neustrezno število, koncentracija, gibljivost ali videz semenčic. Kakovost semenskega izliva - spermiogram - je dober pokazatelj plodnosti.
• Vnetja, poškodbe in genetske motnje - v 75 odstotkih primerov povzročajo neplodnost pri moškem vnetja, poškodbe, genetske motnje, motnje v spuščanju moda, po operativnih posegih in nekaterih vrstah zdravljenja (predvsem maligne bolezni), ki lahko povzročijo spremembe v kakovosti semena.
• Motnje erekcije in ejakulacije - lahko so posledica bolezni živčevja, sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni; anejakulacija in prezgodnja ejakulacija vplivata na prenos sperme.
• Izpostavljenost toksinom in življenjski slog - kajenje, prevelika uživanja alkohola, nelegalne droge, pesticidi, kemikalije in dolgotrajna izpostavljenost toploti zmanjšujejo kakovost sperme.
• Posledice zdravljenja - obsevanje in kemoterapija lahko poslabšata kakovost in proizvodnjo sperme.

Vpliv okolja in življenjskega sloga

Poleg medicinskih vzrokov lahko na zmožnost zanositve oziroma donositve vpliva življenjski slog obeh partnerjev, torej nezadostna telesna aktivnost, neustrezna prehrana, prevelika stopnja stresa, kajenje, alkohol in mamila. Zgovoren je podatek, da imajo pari, kjer vsaj eden od partnerjev kadi, za tretjino manjše možnosti zanositve. (Zlo)raba alkohola in nelegalnih drog, npr. marihuane, negativno vpliva na kakovost sperme pa tudi na sposobnost donositve zdravega otroka. Tudi okolje lahko doprinese k težavam z neplodnostjo, zanositvijo in donositvijo zdravih otrok, predvsem zaradi izpostavljenosti različnim toksinom in drugim kemičnim sredstvom. Med najbolj škodljivimi so žveplo, različna sevanja (npr. rentgen, kemoterapija) ter pesticidi.

Simptomi in znaki, ki lahko opozarjajo na neplodnost

Glavni znak neplodnosti pri ženskah je nezmožnost zanositve. Če ne načrtujete nosečnosti, vas lahko na neplodnost opozarjajo tudi bolečine v predelu medenice ali nepravilni menstruacijski cikli. Mednje sodijo bolečine med spolnim odnosom, zelo temna ali zelo bleda menstruacijska kri ter neredni menstruacijski cikli z močnimi, dolgimi ali bolečimi menstruacijami.

Kako zdravniki ugotavljajo vzroke neplodnosti

Zdravniška stroka za ugotavljanje vzroka neplodnosti uporablja številne teste, ki so lahko tudi izjemno invazivni tako glede posegov v telo kot posegov v intimno sfero in odnos para, ki se bori z neplodnostjo. Med najmanj invazivnimi pregledi so tisti, ki vključujejo ugotavljanje ovulacijskega delovanja pri ženski ter analizo sperme pri moškem. Verjetno težje sprejemljiv pa je test, kjer preverjajo kompatibilnost partnerjev, saj mora biti izveden neposredno po spolnem odnosu. Tem testom načeloma sledijo še pregledi ženskih spolnih organov s pomočjo različnih postopkov slikanja.

Glavne diagnostične metode

• Fizični pregled in krvne preiskave za oceno ravni hormonov, povezanih z ovulacijo.
• Ultrazvočne preiskave za slikanje jajčnikov, maternice in spremljanje zorenja foliklov.
• Analiza semena (spermiogram) za moškega - število, koncentracija, gibljivost in struktura semenčic.
• Histerosalpingografija (HSG) - rentgenska preiskava s kontrastnim sredstvom za oceno oblike maternice in prehodnosti jajcevodov.
• Histeroskopija - pregled maternične votline s tanko cevko skozi nožnico, ki omogoča neposreden pogled v maternični kanal.
• Laparoskopija - minimalno invaziven operativni poseg s kamero za pregled in zdravljenje notranjih organov medenice.

Zdravljenje neplodnosti - od manj invazivnega do OBMP

Pri medicinskem modelu ima prednost zdravljenje z zdravili ali kirurško zdravljenje, zanositev s pomočjo biomedicine pa se zaradi tveganj, ki jih prinaša, uporablja kot zadnja možnost. Pri ovulacijskih motnjah pogosteje od operativnih posegov uporabljajo zdravila, ki imajo sicer poleg želenega učinka lahko tudi številne stranske, kot so vročinski vali, nihanje razpoloženja, glavoboli, slabost ter ciste na jajčnikih. Pri fizičnih nepravilnostih oz. poškodbah rodil ter pri endometriozi pa je možno zdravljenje z operativnimi posegi.

Medicinske možnosti zdravljenja

• Zdravila - pri ženskah z motnjami ovulacije uporabljajo zdravila (npr. letrozol ali klomifen citrat) ali redkeje hormonske injekcije (gonadotropini).
• Kirurški posegi - laparoskopija za odstranjevanje endometrioze, cist, zarastlin; histeroskopija za odpravo pregrad, polipov in miomov, ki segajo v maternično votlino.
• Intrauterina inseminacija (IUI) - vnos semenčic v maternico v času ovulacije.
• Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) - postopek zunajtelesne oploditve (IVF) in postopki, kot je ICSI, darovanje semena ali jajčec in nadomestno materinstvo.

Približno vsak četrti postopek oploditve in vitro (IVF) se danes konča z rojstvom otroka. Skupni učinek treh celotnih ciklov poveča možnosti za uspešno nosečnost na 45-53 odstotkov. Uspešnost zdravljenja se močno razlikuje glede na vrsto terapije in osebne okoliščine, predvsem starost - z leti se možnosti zmanjšujejo.

Holistični in komplementarni pristopi

Čeprav sodobna medicina zatrjuje, da se težav loteva pri izvoru, pa se mnogi predstavniki alternativnih oblik zdravljenja neplodnosti s tem ne bi strinjali. Različne zdravilske tradicije uporabljajo različne pristope in sredstva za spreminjanje in uravnoteženje toka energij po telesu. Izboljšajo fizično in čustveno počutje, zmanjšajo stopnjo napetosti, strahu in jeze, kar lahko že samo po sebi zadostuje za zanositev. V Sloveniji so na voljo številne različne komplementarne oblike, ki pa so še vedno deležne tudi velikih dvomov. Čeprav so njihove metode praviloma manj invazivne in prav tako lahko dosegajo želene rezultate, pa so izključno samoplačniške, saj zavarovalnice ne krijejo njihovih postopkov.

Psihološki vidik in socialna podpora

Ne glede na številne raziskave, preiskave, postopke in pristope, ki so na voljo parom, ki se srečajo s težavami pri zanositvi, je njihova pot pogosto osamljena, vsekakor pa izjemno osebna in boleča. Soočajo se s šokom, strahom, občutkom nemoči, jezo. Postavljeni so pred hudo preizkušnjo in nemalo zvez se razdre. Takrat, ko bi najbolj potrebovali pomoč, pogosto ostanejo izolirani, saj okolica še vedno neredko pravzaprav ne zna reagirati. Predvsem pa namesto soljenja pameti in dobronamernih nasvetov v slogu »samo sprostiti se morata, pa bo šlo«, potrebujejo sočutje, podporo in razumevanje na poti, ki je pred njimi.

Preprečevanje in ukrepi, ki jih lahko sprejmeta že danes

• Opustitev kajenja in zmernost pri alkoholu - izogibajte se čezmernemu uživanju alkohola in kajenju, saj oboje negativno vpliva na plodnost.
• Uravnotežena prehrana in optimalna telesna teža - prekomerna ali premajhna telesna masa povečujeta tveganje za motnje ovulacije.
• Primerna telesna dejavnost - zmerna vadba pomaga, vendar naporna, intenzivna vadba, ki je daljša od pet ur na teden, lahko zmanjša ovulacijo.
• Obvladovanje stresa - poiščite sprostitvene tehnike in zmanjšajte kronični stres, saj lahko visok kortizol zmanjša možnosti za zanositev.
• Izogibanje toksinom - zmanjšajte izpostavljenost pesticidom, kemikalijam in nepotrebnim sevanjem.
• Pravočasno iskanje pomoči - če do zanositve ne pride po enem letu ali po šestih mesecih, če je ženska starejša od 35 let, poiščite strokovno obravnavo.

Praktičen pregled poti do diagnoze in zdravljenja

V začetku obravnave natančno izprašamo oba partnerja, napravimo ginekološki in ultrazvočni pregled pacientke ter odvzamemo kri za določitev najpomembnejših hormonov, ki vplivajo na ovulacijo. Pri moškem analiziramo vzorec semena - napravimo spermiogram, kjer pridobimo podatke o kakovosti semena. Sledi stopenjska obravnava bolnice. Če gre samo za motnje ovulacije, lahko poskusimo odstraniti vzrok ali ovulacijo sprožiti bodisi z zdravili (letrozol ali klomifen citrat) ali redkeje s hormonskimi injekcijami (gonadotropini). Pred tem je potrebno preveriti prehodnost jajcevodov (s pomočjo barvila - kontrasta opazujemo njihovo prehodnost pod ultrazvokom ali na rentgenskem posnetku - HSG).

Pomembne številke in verjetnosti

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Priporočljivo je, da se oglasite po enem letu neuspešnih poskusov zanositve. Ženske, stare 35 let ali več, lahko pomoč poiščejo prej, običajno po šestih mesecih poskusov. Če ste imeli vi ali vaš partner kdaj težave s plodnostjo, boste morda lahko zdravljenje začeli še prej.

Podpora in opora med zdravljenjem

Težave s plodnostjo so pogosto ena izmed najbolj čustveno zahtevnih in stresnih življenjskih stisk, ki jih posameznica/posameznik in par lahko izkusi. Pri parih, ki so vključeni v postopek OBMP, pogovor nudi tudi svetovalna služba. Poleg medicinskih pristopov je smiselna tudi psihološka pomoč pri psihoterapevtu ali v skupinski terapiji ali nasvet seksologa.

tags: #tezave #z #zanositvijo #zanositev