Tako kot drugod v razvitih državah po svetu tudi Slovenke rojevamo čedalje starejše. Povprečna starost vseh mater, ki so rodile v letu 2019, je bila 31,1 leta, povprečna starost nosečnic, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. Leta 2018 je bila povprečna starost ženske pri prvem porodu 29,5 leta, pred 30 leti pa so bile prvorodke povprečno šest let mlajše. Posledično se viša tudi povprečna starost mater ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti - v letu 2019 je znašala 31,1 leta, v letu 1989 pa 25,9 leta, kar pomeni, da se je v 30 letih zvišala za nekaj več kot pet let, kažejo podatki Statističnega urada.
Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije (NPIS) iz leta 2012 kaže, da po 37. letu rodi 8,6 odstotka, po 40. letu pa 2,5 odstotka žensk. Če odstotke pretvorimo v številke ob vedenju, da se letno v Sloveniji rodi okoli 20.000 otrok, lahko sklepamo, da po 37. letu v Sloveniji rodi okoli 1.720 in po 40. letu 500 žensk. Strokovna literatura med napredovano starost nosečnice tradicionalno uvršča ženske po 35. letu, a se starostna meja v zadnjih letih postopoma premika proti 37. letu. "O napredovani starosti nosečnic tako po novem torej govorimo, ko je nosečnica starejša od 37 let," pojasni prim. Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
Biološka ura in plodnost
Biološke ure ni mogoče ustaviti. Dejstva so tudi, da začne s starostjo upadati zmožnost zanositve, več je tveganja tako za negativen izid nosečnosti kot tudi za kromosomske nepravilnosti ploda. Ženske se rodijo s točno določenim številom jajčec, ki se v času življenja ne množijo. Po 35. letu starosti reproduktivna sposobnost začne upadati hitreje, predvsem zaradi zmanjšanja števila in kakovosti jajčec. Doc. dr. navaja, da je v starosti 30 let približno 40 % jajčnih celic kromosomsko neustreznih, v starosti 40 let pa že 70-80 %, pri 44 letih pa celo 90 %.
To pomeni povečano možnost za zgodnje spontane splave, ki so pogosto povezani s kromosomskimi nepravilnostmi ploda. Po 40. letu starosti je delež spontanega splava kar 30-odstoten, po 45. letu pa spontano splavi kar vsaka druga, opozarja prim. Strah. Po 40. letu starosti je po besedah prim. Strah že občuten upad sposobnosti zanositve, kajti tedaj lahko spontano, torej brez pomoči postopkov umetne zanositve, zanosi le še nekaj odstotkov žensk.
Povečana tveganja v nosečnosti in ob porodu
Nosečnost v napredovani starosti spada med tvegane, čeprav nosečnost pri večini poteka normalno in je po porodu vse v redu. Leta pa prinašajo določene izzive. Ženske vse težje zanosijo - praviloma se trudijo več mesecev dlje, več je nevarnosti za splav ali večje je tveganje pojava molarne nosečnosti. Po 40. letu starosti je po besedah prim. Strah že občuten upad sposobnosti zanositve.
Več je tudi nevarnosti za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in nujni carski rez; pri 30-letnicah je približno 18 odstotkov carskih rezov in številka pri ženskah nad 37. let naraste na 28 odstotkov, pri starejših od 40. let pa na 32 odstotkov. Pri starejših je tudi več tveganja za pojav in razvoj kroničnih bolezni in obolenj, denimo sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega pritiska, kar lahko v nosečnosti privede tudi do nevarne preeklampsije.
Pogosteje imajo lahko težave s ščitnico, lahko so slabše telesno pripravljene in imajo morda prekomerno telesno težo, vse našteto pa lahko negativno vpliva na nosečnost. Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu se opravi še ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti in je del kurativne obravnave. Enako velja za ultrazvočno ugotavljanje lege posteljice oziroma vstave ploda, če obstaja klinični sum za nepravilnosti.
Genetska tveganja in presejalne metode
Obenem je večja verjetnost za kromosomske napake otroka in zaradi vsega naštetega je vodenje nosečnosti po 37. letu drugačno kot pri mlajših. A na srečo dandanes poznamo več vrst presejalnih in diagnostičnih testov, s katerimi lahko preverimo, ali je vse v redu in ali vse poteka, kot bi moralo. V Sloveniji je zdravstveni nadzor nosečnic in ploda dobro organiziran - obvezno zavarovanje v celoti krije stroške 10 sistematičnih pregledov, dveh ultrazvokov in individualnih svetovanj.
Starejše nosečnice imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju tudi več možnosti pri presejalnih testih za Downov sindrom, ki se opravlja med 11. in 14. tednom nosečnosti. Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo brezplačen presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT). Po 37. letu starosti ima nosečnica pravico do horionske biopsije horionskih resic ali amniocenteze, pri katerih pa je približno odstotek tveganja za splav in ki veljata za invazivni metodi.
Ena od možnosti je tako imenovan NIFTY test, ki ga že zelo zgodaj v nosečnosti lahko opravijo zgolj z odvzemom materine krvi. Njegova natančnost je nad 99 odstotkov za tri najpogostejše sindrome: Downov (trisomija 21), Edwardsov (trisomija 18) in Patauov (trisomija 13), z njim pa lahko odkrijejo tudi morebitne druge kromosomske nepravilnosti. Za NIFTY test se je po nasvetu ginekologinje odločila tudi bralka, ki je bila drugič noseča pri 40. letih: "Vedela sem, da je s starostjo več možnosti za kromosomske napake ploda in da ne želim imeti amniocenteze. Nisem imela niti nuhalne niti amniocenteze, takoj sem šla na NIFTY test."
Pregledi in spremljanje v Sloveniji
Prvi ultrazvočni pregled je pri zdravi nosečnici in plodu med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se določi predvideni datum poroda in tudi prvič oceni stopnjo ogroženosti. Druga ultrazvočna preiskava sledi v 20. tednu, ko se opravi morfologija ploda in se oceni plodovo rast. Vmes so pregledi v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, ki jih mora opraviti izbrani ginekolog. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti običajno opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra, lahko pa tudi ginekolog.
Vsem nosečnicam tudi večkrat preverijo kri in urin, vmes opravijo presejalni test z glukozo za nosečniško sladkorno bolezen in jih po potrebi napotijo v diabetično ambulanto za nadaljnje zdravljenje. Ob morebitni rizični nosečnosti in sumih na nepravilnosti pa ginekolog seveda upravičeno lahko opravi tudi več pregledov in po potrebi napoti nosečnico na opazovanje v bolnišnico.
Prednosti poznejših nosečnosti
Kljub tveganjem poznejša nosečnost prinaša tudi svoje prednosti. Po navadi imajo "starejše" mamice višjo izobrazbo, bolj urejeno življenje, ugodnejšo finančno situacijo, uresničene karierne cilje, običajno so bolj zrele in pripravljene na družino. "Večina "starejših nosečnic" nima težav med nosečnostjo in porodom. Nekaterim življenjske izkušnje in življenjska modrost, ki jo imajo v teh letih, predstavljajo prednost pri potovanju skozi nosečnost in materinstvo," piše v Gradivu za strokovnjake Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Sama sem imela prvega otroka pri 32. letih in tretjega pri 37. letih. Če pomislim za nazaj, sem bila ravno prav stara za materinsko vlogo in ne bi rodila prej, če bi lahko prevrtela čas nazaj. Tudi več prijateljic in znank je zanosilo in rodilo pozneje, nekatere po 40. letu, in vse se je lepo izteklo. Tudi pri vas se bo po vsej verjetnosti lepo končalo. Pomembno je, da se v nosečnosti čuvate in da lepo živite, da ste tudi zmerno telesno aktivni in da vzdržujete primerno telesno težo.
Psihološki in družbeni dejavniki
Poleg fizičnih izzivov se pari, ki se odločajo za poznejše starševstvo, pogosto soočajo tudi s psihološkimi pritiski. Strah pred neuspehom, tesnoba in stres lahko negativno vplivajo na možnosti za zanositev. Nekatere ženske se ob tem počutijo osamljene, saj se morda ne ujemajo z mlajšimi mamicami v skupinah za nosečnice ali šole za starše. Zavedanje teh čustvenih vidikov je ključno. V primerih velike čustvene obremenitve je priporočljivo poiskati strokovno vodstvo terapevta ali svetovalca za plodnost.
Prof. dr. izpostavlja širši družbeni problem, ki vpliva na odločanje o starševstvu. Mlajše generacije so pogosto v strukturni negotovosti glede preživetja, službe in stanovanj. Visoki stroški kakovostne hrane in stanovanj predstavljajo velik finančni pritisk. Dokler mladih generacij ne bo družba podprla z zagotavljanjem temeljnih preživetvenih sredstev, delovnih mest in kadrovskih stanovanj, lahko pozabimo na to, da se bodo množično odločali za otroke.
Praktični nasveti za nosečnost po 35. letu
- Redni pregledi pri ginekologu so bistveni - izbran ginekolog in babica sta ključna vodenju nosečnosti.
- Opravite priporočene presejalne in diagnostične teste (nuhtalna svetlina, morfologija, NIFTY, po potrebi amniocenteza/horionska biopsija).
- Vzdržujte zdrav življenjski slog: primerna telesna teža, zmerna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana.
- Upravljajte stres z ustreznimi tehnikami sproščanja, po potrebi poiščite psihološko podporo.
- Če imate kronične bolezni (npr. sladkorno bolezen, hipertenzijo, bolezni ščitnice), jih pred in med nosečnostjo skrbno nadzorujte.
- Razgovarjajte o možnostih plodnosti in zdravljenja (IVF, donorstvo, zamrzovanje jajčec) s specialisti, če se pojavljajo težave z zanositvijo.
Primerjava pogostih pregledov (tabela)
| Pregled/Preiskava | Obdobje nosečnosti | Namembnost |
|---|---|---|
| Prvi UZ | 8.-12. teden | Določitev datuma poroda, osnovna ocena ogroženosti |
| Nuhalna svetlina / THT / NIFTY | 11.-14. teden | Presoja tveganja za trisomije |
| Morfologija ploda | 20. teden | Ocena anatomije in rasti ploda |
| Ultrazvok za rast | 30.-32. teden | Ocena plodove rasti pri obremenitvi |
| Periodični sistematični pregledi | celotna nosečnost | Nadzor materinega in plodovega stanja, krvni in urinski izvidi |
Osebne izkušnje in družbena podpora
Mnoge ženske delijo izkušnje, da je poznejše materinstvo prineslo več notranje gotovosti, finančne in življenjske stabilnosti ter izkušenj, ki pomagajo pri vzgoji otrok. "Sama sem imela prvega otroka pri 32. letih in tretjega pri 37. letih. Če pomislim za nazaj, sem bila ravno prav stara za materinsko vlogo." Drugi porodniki poročajo, da so pri poznejših nosečnostih deležni bolj skrbnega spremljanja, več ultrazvokov in boljšega nadzora, kar daje občutek varnosti.
Veliko žensk poudarja, da je odločitev osebna in da ni univerzalne "prave" starosti. "To je samo vaša izbira!" piše ena od avtoric izkušenj, ki je rodila pri petintridesetih in poudarja, da se počuti kot boljša in zrela mama zaradi življenjskih izkušenj, stabilnosti in podpore partnerja.
Prehrana in vadba v nosečnosti in po porodu, Polona Štolfa, ATP osebna trenerka, podjetnica, mamica
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
- Če par po enem letu neuspešnih poskusov zanositve (pri ženskah nad 35 let po šestih mesecih) naj poišče strokovno pomoč za neplodnost.
- Če ima nosečnica kronične bolezni ali zgodovino zapletov v prejšnjih nosečnostih, naj se pred in med nosečnostjo posvetuje s specialistom.
- Če se pojavi obilno krvavenje, močne bolečine, večkratna nosečniška izguba - takoj poiskati zdravniško pomoč.
Ključne zamisli
- Vsaka nosečnost je individualna - statistike kažejo povečano tveganje, vendar so številni zapleti relativno redki.
- S pravilnim pristopom, rednimi pregledi in strokovno podporo lahko ženska rodi zdravega otroka tudi po 35. letu.
- Prednosti poznejšega materinstva vključujejo zrelost, finančno varnost in življenjske izkušnje, ki so pomembne pri vzgoji otrok.
- Pomembno je zaupanje v izbranega ginekologa in redno upoštevanje njegovih navodil ter opravljanje vseh priporočanih pregledov.
Čeprav si sodobna medicina prizadeva zmanjšati tveganja, je informiranost in podpora ključna. Ob dobrem vodenju ter zdravem življenjskem slogu lahko tretja nosečnost pri 35 letih prinese tako izzive kot številne prednosti - predvsem pa priložnost za izpolnjeno družinsko življenje.