Razvoj vida pri dojenčku po mesecih

Oči uporabljamo za zaznavanje barv, oblik, vzorcev in gibanja. Preko njega prejmemo več kot polovico znanja in sporočil. Dober vid je temeljnega pomena za razvoj otroka. Obdobje od rojstva do 6. meseca dojenčka je ključno za razvoj vida. Razvoj vida se začne takoj po rojstvu, ko svetloba doseže čutni del očesa - mrežnico. Od tu naprej svetloba potuje po vidni poti v možgane in njegove glavne centre. Možganska lupina centra za vid ima šest plasti celic, kamor iz očesnih zrkel prihajajo signali z očesne mrežnice.

Kako vidi novorojenček

Ko se dojenček rodi, ima od vseh čutil najmanj razvit prav vid. Novorojenček vidi in nekaj gleda že v nekaj prvih minutah po rojstvu, a je ta vid bolj neka reakcija na svetlobo: da bo obračal glavo v to smer. Najboljše vidi stvari, ki so nekje 20 do 30 cm stran od njega. Ostrina vida pri novorojenčku, rojenem v 40. tednu nosečnosti, je izmerjena z elektrodami in različnimi vzorci ter kombinacijami črt (kot črtne kode) in je 0,02 do 0,05, kar pomeni gib roke pred očesom na razdalji pol metra. To pomeni, da do dveh mesecev dojenčki ločijo gib roke na pol metra, pozornost pa lahko namenijo le predmetom, oddaljenim do 25 cm od oči.

Vid je pri novorojenčkih najmanj razvit in se v prvih treh mesecih po rojstvu hitro razvija. Ob rojstvu novorojenček vidi le črno-belo in sive sence. Novorojenčki imajo vid občutljiv na kontrast. Če zaznajo kontrast pri dveh ali več vzorcih, raje gledajo tistega z več kontrasta. Zaradi slabe vidne ostrine zaznajo šahovnico z več majhnih kvadratov kot enakomerno sivo sliko. Tisto z manj večjih pa kot sliko s črno belimi deli. Slednja je zanje bolj kontrastna, zato raje gledajo manj kompleksni vzorec. Nekaj dni po rojstvu novorojenček raje gleda obraz svoje matere kot tujca.

Vid pri 1 mesecu

V prvem mesecu starosti dojenček ni občutljiv na svetlobo, zato je svetloba celo priporočljiva. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe. Nekaj svetlobe v sobi, kjer dojenček počiva, naj bo, na njegovo kakovost počitka namreč to ne vpliva. V prvem mesecu starosti je pri dojenčku pogosto opaziti tudi neenakomerno sodelovanje obeh očes hkrati. Eno oko lahko vsake toliko časa uide iz prave linije pogleda, vendar je to normalen pojav.

Dojenček hitro razvija sposobnost zaznavanja barv. En teden po rojstvu že razlikuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo, kasneje zazna modro in vijolično. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti niso še popolnoma razviti. V tem obdobju so dojenčkove oči že dosegle 65 % končne velikosti. Učinek svetlih barv, kontrastov in risb v otroški sobi lahko spodbudi razvoj oči v tej zgodnji starosti.

Vid v starosti 2-3 mesecev

Razvoj vida močno napreduje. Vidna ostrina v tej starosti se izboljša, oči se pričnejo premikati skladno, binokularno. Otrok sledi premikajočim se objektom in posega po stvareh, ki jih vidi. V tej stopnji razvoja se otrok nauči, kako premikati pogled iz enega na drug objekt, brez premikanja glave. Njegove oči postanejo bolj občutljive na svetlobo, zato ob njegovem počitku v prostoru zastrite svetlobo.

Od 6. tedna naprej pričakujemo socialni nasmešek. Ta predstavlja začetek komunikacije, ki temelji na vidu. Ker dojenček uči tudi in predvsem preko vida, lahko v njegovi vidni bližini delamo različne grimase; npr. se na široko in glasneje nasmejemo, se pogovarjamo z njim, mu pokažemo jezik, se pačimo. Nekje pri 3. mesecih naj bi nas dojenček že znal posnemati; torej nam že vrne nasmeh. Najpomembnejši vizualni objekt dojenčka je mama oz. oče.

Vid v starosti 4-6 mesecev

Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu do približno 50 % pri šestem mesecu. Barvni vid v tej starosti je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice. Razvijati se začne tudi globinsko zaznavanje. Opazi tudi igrače, ki padajo. Dojenček ima v starosti od 4 do 6 mesecev boljšo koordinacijo, ki mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in nese k svojim ustom.

Pri približno 3 mesecih začne dojenček z očmi slediti predmetom in skuša seči po njih, tako se uči usklajevanja oči z rokami. Stimulacija vida v tem obdobju vključuje uporabo kontrastnih črno-belih slik oziroma igrač, obešanje predmetov pred očmi (oddaljenimi približno do 40 cm) in izmenično premikanje predmetov pred očmi do razdalje 25 cm, da jih gleda in poskuša doseči.

Vid od 7. do 12. meseca

Otrok je pri tej starosti že zelo mobilen - se plazi, hodi, zato je zelo radoveden, premaguje večje razdalje, bolje jih ocenjuje, prijema in meče predmete naokoli. Premiki oči so od 7. do 10. meseca že nadzorovani, to pomeni, da nam dojenček sledi z očmi po prostoru. Dojenčki v tem obdobju prepoznajo že delno skrite predmete, se pravi, če mu predmet malo skrijemo, ga že prepozna. V tem časovnem obdobju začnejo opažati majhne predmete (npr. mrvice) pred seboj. Pozorni smo na to, da jih lahko po teh opažanjih začnejo nositi v usta.

Okoli 1. leta začne otrok pozornost usmerjati na podrobnosti. Začel bo prepoznavati določene preproste slike in fotografije npr. domačih. Pogosto meče predmete na tla in gleda, kako padajo. Dojenček pri desetem mesecu je že sposoben globinsko videti in hkrati koordinirati gibe rok skupaj z globinskim vidom in zagrabiti predmet z roko.

Napredek barvnega vida in globinske zaznave

Pri rojstvu novorojenček delno zaznava barve, vidi jih bolj blede. Do prvega meseca najprej začne zaznavati rdečo in zeleno barvo, do četrtega meseca pa že vse druge, tudi rumeno in modro. Do šestega meseca pa vse bolj razločuje intenzivnost barv. Tridimenzionalen vid ali globinska percepcija pri rojstvu še ni razvit, do petega meseca pa dojenček začne globinsko zaznavati osebe ali predmete, ki so oddaljeni do enega metra.

Kako starši lahko spodbujajo razvoj vida

Starši igrajo zelo pomembno vlogo pri zaznavanju in spodbujanju razvoja vida pri otrocih. Skozi opazovanje otroka pri igri in skozi igro lahko že zelo zgodaj zaznamo težave z vidom. Do četrtega meseca naj otrokovi starši uporabijo nežno osvetlitev v otroški sobi. Spreminjajo naj lego otroka v postelji, zibelki in samo lego postelje. Otroku lahko pred očmi, do razdalje 25 cm, držijo predmete, da jih gleda in poskuša doseči. Starši se lahko z njim pogovarjajo, medtem ko se premikajo po prostoru, v katerem je dojenček. Med petim in osmim mesecem naj starši otroku v posteljo obesijo predmete, ki visijo pred dojenčkovimi očmi, oddaljeni do 40 cm, da jih lahko opazuje in se jih dotika.

Ker se dojenček uči tudi in predvsem preko vida, lahko v njegovi vidni bližini delamo različne grimase; npr. se na široko in glasneje nasmejemo, se pogovarjamo z njim, mu pokažemo jezik. Najpomembnejši vizualni objekt dojenčka je mama oz. oče. In predvsem bo oboževal vaš obraz. Iz tega razloga je izjemno pomembno, da dojenčku dovolite, da vidi obraze. Tudi naš obraz je en velik kontrast. Zato so dobrodošli kontrasti, predvsem črno-beli (npr. črno-bela kombinacija slik ali igrač). Ker dojenčka veliko nosimo v naročju, predlaga, da na steno nalepimo papir, na katerem je nek črno-bel vzorec, sliko (npr. zebre, krave …). Tako se lahko medtem, ko stojimo z njim v naročju, zagleda v steni nekam in tako lahko opazuje.

Ko je potreben strokovni pregled

Pri razvoju vida pri otrocih obstaja nekaj sprememb, na katere smo starši lahko pozorni: škiljenje, pogosto mencanje oči, če nimamo z otroci očesnega kontakta, pogosto mežikanje, če imajo otroci papir preblizu med branjem ali pisanjem ali če med gledanjem televizije sedijo zelo blizu televizijskega ekrana. Če pediater po rojstvu ne opazi nobenega odstopanja, gre za običajne znake dojenčkovega razvoja vida. Otrok ima svoj prvi test vida v prvih 10 dneh življenja. Po rojstvu pediater že v porodnišnici preveri vid dojenčka. Natančen pregled otroka že v porodnišnici in pri prvem sistematskem pregledu, ki ga opravijo v 6. tednu, je pomemben, saj imamo takrat še čas, da omogočimo nemoten razvoj vidne funkcije.

»Za ali proti otroku dela čas,« uvodoma pove asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med, vodja Oddelka za ortooptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani, in poudari, kako pomembna je zgodnja obravnava, saj se vid najbolj intenzivno razvija ravno do 2. ali 3. leta starosti. »Če v kritičnem obdobju do otrokovega tretjega meseca starosti ni vidnega dražljaja, se lahko zgodi, da otrok nikoli ne bo izboljšal vidne funkcije. Če vidnega dražljaja ni na obeh očesih, je lahko razvoj vida nekoliko odložen, še večji problem je, če ni vidnega dražljaja zgolj na enem očesu,« pojasni mag. Kosec.

Najpogostejše očesne težave, ki potrebujejo zgodnjo obravnavo, so prirojena siva mrena (katarakta), povišan očesni tlak oziroma zeleni mrena (glavkom), prirojena ptoza oziroma povešenost očesne veke ter redko tudi očesni tumorji. Pri prirojeni sivi mreni je potrebna odstranitev motne leče; novorojenčkom in majhnim otrokom dajo nato kontaktno lečo, s čimer mu omogočijo, da se vidna funkcija lahko razvija, prav tako izvajajo različne vidne stimulacije, pokrivanje očesa in vaje za izboljšanje vidne funkcije, ko je otrok že dovolj kooperativen. Pri glavkomu so prvi pokazatelj velike roženice, zato je zgodnja diagnoza in vzpostavljanje pravilnega ravnovesja očesnega tlaka ključna za ohranjanje vidne funkcije.

Kaj pričakovati v prvih dveh letih

Ostrina vida se najbolj intenzivno razvija od rojstva do šestega leta starosti, najbolj pa v prvih letih. Ostrino vida odraslega doseže med 2. in 3. letom starosti. Pri približno 3 mesecih zaznavajo grobe poteze obraza na en meter, pri šestih pa grobe poteze obraza osebe, oddaljene nekaj metrov, pri enem letu pa že ločijo obraz človeka po podrobnostih. Vid se torej izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja, nato pa se razvija vse do odrasle dobe, do približno 18. leta.

Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter. Vid se razvija po rojstvu do šestega leta. Pri večini otrok se vid dokončno razvije med 3. in 4. letom starosti, pri ostalih pa pri vstopu v šolo. Vid pri dojenčku se lahko trenira z več tehnikami: kar največ zrite v otrokove oči in komunicirajte z njim iz oči v oči, eksperimentirajte z osvetlitvijo prostora, uporabljajte kontrastne igrače in slike ter omogočajte dovolj raziskovanja in gibanja (plazenje, igranje z žogami, sestavljanje kock).

Kdaj obiskati specialista in pomen starševskega opazovanja

Zgodnje odpravljanje težav z vidom je bolj uspešno kot kasnejše, saj otroško oko še ni v celoti izoblikovano. Zato je ključno, da starši prek opazovanja otroka pri igri in skozi igro že zelo zgodaj zaznajo težave z vidom. Pri razvoju vida pri otrocih opazimo znake, kot so stalno škiljenje, če se eno oko ves čas odmakne, ali če se otrok brani pokriti vedno eno in isto oko pri igrah z izmeničnim pokrivanjem - to lahko nakazuje, da na nasprotno oko vidi slabše. Če pa se otrok ne odziva na svetlobni dražljaj, lahko posumimo na slepoto, vendar to ne pomeni nujno popolne izgube vida.

Kot zagotovo že veste, je vsak otrok edinstven, se razvija s svojim lastnim tempom, kar pa ni vedno po pričakovanjih staršev. Če imate v bližini dojenčka v približno enaki starosti kot je vaš, se primerjanju zagotovo ne boste izognili. V primeru dvomov ali opažanj nepravilnosti je najbolje poiskati strokovni nasvet pediatra ali oftalmologa.

tags: #ujet #zrak #dojencek