Plazenje je prvi velik dosežek v otrokovem psihomotoričnem razvoju. To je prva poteza neodvisnosti vsakega človeka - prvič, ko se človek sam lahko premakne od ene točke do druge. Plazenje je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti. Je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples oz. grobomotorične dejavnosti, koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularnega vida, sluha, prostorske orientacije, kreativnega in abstraktnega mišljenja, branja, pisanja, učenja itd.
Kaj pomeni plazenje po vojaško (trebušno plazenje)
Kadar govorimo o plazenju, govorimo o plazenju po trebuščku, nekateri ga imenujejo tudi vojaško plazenje. Približno polovica dojenčkov najprej osvoji ta način premikanja. Pri sedmih mesecih se otrok trebušno plazi po podlagi. Noge so še iztegnjene, komolce ima pokrčene, ta način plazenja imenujemo vojaško plazenje. Plazenje pomeni, da se otrok z trebuhom dotika podlage, diagonalna roka in noga pa sodelujeta pri prenosu teže naprej. Ta način premikanja zahteva manj moči in ravnotežja, kot kobacanje.
Preden se začne dojenček usklajeno plaziti - z eno roko se povleče naprej, nasprotno nogo pritegne k trebuhu in se z njo (s palcem) odrine in obratno - vadi posamezne gibe. Za plazenje namreč potrebuje močne mišice trupa, vratu, rok in nog. Pred plazenjem torej vadi prijemanje z rokami, odrivanje z nogami, dvigovanje glave itd.
Zakaj je plazenje tako pomembno?
Plazenje je veliko več kot le priprava na hojo - gre za kompleksen razvojni korak, ki vključuje telo in možgane. Ko se otrok plazi, usklajeno uporablja obe možganski polovici - leva polovica nadzoruje desno stran telesa in obratno. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno, ampak nasprotna uda sodelujeta. To pomaga aktivirati obe možganski polobli in ve štiri možganske režnje.
Plazenje podporna mielenizacijo spodnjih motoričnih nevroloških poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh hemisfer in aktivira corpus callosum, ki povezuje hemisferi. Ko se otrok plazi, njihovi možgani ustvarjajo vedno več povezav. Vsaka povezava je rešitev problema, ki bo vplivala na kasnejši razvoj.
Učinki plazenja na razvoj
- Razvija koordinacijo in bilateralno koordinacijo (križno gibanje, kontra-lateralno)
- Krepi male mišice rok ter palmarne loke za razvoj fine motorike in kasneje rokopisa
- Izboljšuje moč trupa, ramen in vratnih mišic ter držo
- Izboljšuje vizualen fokus, vizualno zaznavanje in binokularni vid
- Povečuje zavedanje lastnega telesa, propriocepcijo, motorično načrtovanje in orientacijo v prostoru
- Podpira čustveni razvoj: daje občutek dosežka, samostojnosti in krepi samozavest
Kdaj se pričakuje plazenje?
Dojenci se začnejo plaziti, ko so na to pripravljeni. Navadno se to zgodi med 7. in 9. mesecem starosti. V tem obdobju, od obračanja do kobacanja in samostojnega usedanja, refleksi počasi izzvenevajo. Nadomeščajo jih reakcije, ki so veliko bolj kompleksne in zahtevne ter potekajo na višjem nevrološkem nivoju, kot refleksi.
Če otrok že hodi, plazenja ni več mogoče učiti v klasičnem smislu, lahko pa se zgodi, da se začne plaziti pozneje - celo pri dveh ali treh letih. V takih primerih strokovnjaki pogosto priporočajo terapevtske vaje, s katerimi otrok kasneje nadoknadi izpuščeno fazo.
Priprava in ključne spretnosti pred plazenjem
V starosti nekje okoli 4., 5. meseca mora biti tudi kontrola glave, v vseh položajih, že dobro razvita. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi z raziskovanjem okolice. V smislu odkrivanja in raziskovanja svojega telesa, bo v hrbtnem položaju z vedno večjo aktivacijo v trupu zmožen privzdigniti medenico od podlage. Posledično bo zagledal svoje nogice in se jih začel dotikati najprej za kolena, potem pa še za gležnje, stopala ter jih na koncu prinesel tudi do ust.
V tem drugem obdobju je za razvoj dojenčka pomembno, da dojenček osvoji dobro obračanje iz hrbta na trebuh ter nazaj iz trebuha na hrbet. Predvsem je pomembno, da zna zadržati tudi bočni položaj, torej, da se lahko zaigra tudi na boku. Ko enkrat dojenček osvoji obračanje na trebušček, so običajno na trebuščku zelo radi. Trebušni položaj in opora na roke, iztegnjene, sta zelo pomembna za ves nadaljnji razvoj, ki poteka pri dojenčku.
Vaje in prijemi za spodbujanje vojaškega plazenja
Pri spodbujanju plazenja je pomembno, da dojenčku nudimo dovolj časa na tleh in prave vaje, ki bodo krepile potrebne mišice ter vadeče refleksne vzorce. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja. Staršem pokažemo vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom doma - z namenom, da otrok popolnoma osvoji ustrezen gibalni vzorec plazenja in ga integrira.
Praktične vaje
- Položite otroka na trebuh, ko je buden - večkrat na dan, po nekaj minut. Ko položite otroka na trebuh, ga spodbujate k uporabi mišic, ki mu bodo omogočale premikanje in plazenje.
- Postavite igračke malo izven dosega, da se bo moral zanje potruditi. Položite zanimive igrače le malo stran od otroka, da se bo zanjo moral potruditi.
- Uporabite veliko žogo (fitball): položite otroka nanjo s trebuhom navzdol in jo nežno premikajte - to krepi mišice hrbta in trebuha.
- Igrajte se z igračami na vrvici, ki jih vlečete po tleh - otrok jih bo želel dohiteti.
- Vadite "kolesarjenje" z nogami, da se nauči osnovnega ritma gibanja. To vadi ritmično gibanje nog, koristno pri vzpostavljanju vzorca.
- Brisačo (ali rjuho) zvijte v rolo in otroka položite na prsi, tako da ima brisačo med trebuhom in prsmi. Nato dvignite brisačo tako, da se bo otrokov trup dvignil z njo. Roke bo nagonsko naslonil ob tla in ko to stori, zanihajte z brisačo naprej in nazaj.
- Položaj med vašimi stegni: otrok sedi med vašimi stegni, na zunanjo stran dajte igračo in malo mu pomagajte pri privzdigovanju, da bo prešel v štirinožen položaj.
- Omogočite prostor za gibanje - mehko odejo ali preprogo na tleh. Dovolite mu, da popolnoma sam odkrije fazo sedenja in kobacanja.
Kako spodbujati bodisi spontan nastop plazenja
Dojenčkom je v prvi vrsti potrebno dati čim več časa na trdi podlagi na tleh. Z igro na trebuhu dojenčki razvijajo mišično moč v ramenih, rokah, hrbtu in trupu. Raziskovanje je tisto, ki otrokom omogoča preizkušati nove gibe in položaje. Dovolite mu, da popolnoma sam odkrije fazo sedenja in kobacanja, tako bo pridobil moč in koordinacijo potrebno za osvajanje nove faze.
Kaj storiti, če plazenja ni ali je asimetrično?
Ni vseeno, če otrok to fazo izpusti in se začne namesto tega prehitro postavljati na noge. Tudi ni vseeno, če se plazi asimetrično ali manj kot tri mesece. Ko je refleksni vzorec neintegriran (npr. prisoten ATVR), lahko to ovira plazenje in povzroči asimetrično plazenje. Prisotnost refleksa na eni strani telesa lahko povzroči asimetrično plazenje in asimetrije telesa, ki se lahko kasneje razvijejo tudi v skoliozo.
V kolikor refleks ni zrel, razvit ali je napačno kompenziran (napačni vzorci) ga lahko z ustreznim rokovanjem (handlingom), razvojno nevrološko obravnavo oz. fizioterapijo ter po metodi MNRI ponovno vzpostavljamo in integriramo oz. dozorevamo. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja.
Nepravilni načini premikanja, ki potrebujejo pozornost
- Kobacanje z uporabo samo ene noge (otrok aktivno uporablja obe roki in samo eno nogo vedno enako)
- Uporaba zadnjice za premikanja (odriva se z ritko po trebuščku)
- Uporaba skakanja za premikanja (hkratno premikanje obeh rok in odriv s pokrčenimi koleni kot zajček)
- Kotaljenje kot primarni način premikanja
Ti načini premikanja se lahko pojavijo zaradi različnih razlogov in pomenijo, da otrok zamuja pomemben razvojni mejnik. Če opazite te vzorce, je smiselno poiskati strokovno pomoč: terapevtske vaje, fizioterapijo ali pregled v nevrorazvojnem centru.
Kaj lahko starši naredijo takoj
- Dajte otroku čim več časa na trebuhu, ko je buden.
- Odstranite oporo okoli njega, da bo moral sam poskusiti - brez mize, stola, kavča kot opore na poti do igrače.
- Postavite igrače malo izven dosega kot motivacijo, vendar naj prostor ostane raven in varen.
- Vadite z njim vaje za ravnotežje: sedi ti na iztegnjenih nogah, potem pa izmenično rahlo dviguj noge.
- Če sumite na refleksne težave ali videz asimetričnega plazenja, poiščite fizioterapevta ali specialista za razvoj otrok.
Kaj pričakovati naprej: prehod v kobacanje in sedenje
Želene faze v gibalnem razvoju dojenčka so, odrivanje po trebuščku nazaj in kasneje iz odrivanja nazaj v postavljanje na vse štiri ter kobacanje. Na vseh štirih, da uskladijo svojo mišično aktivnost, se na začetku zibajo naprej in nazaj. Ko s tem uskladijo svojo mišično aktivnost, ravnotežje, koordinacijo in prenose teže, bodo slej ko prej poskusili premakniti roko in nogo. Posledično, če bo imel dovolj možnosti za poizkušanje, ponavljanje in dovolj prostora, dojenček skobaca po vseh štirih.
Ko se začnejo postavljati na vse štiri, oziroma nekje istočasno ko skobacajo, običajno začnejo tudi s samostojnim posedanjem. Pomembno je, da dojenčkov sami ne posedamo in počakamo toliko časa, da sami od sebe osvojijo usedanje. Ko je dojenček dovolj močan, stabilen in ima dovolj ravnotežja, odriva od rok, rotacij, zasukov v telesu, se dojenček posede sam.
Različni stili plazenja
Predstavljamo vam 6 različnih možnosti kobacanja otroka:
- Klasični stil - standardno kobacanje na vseh štirih, noge in roke v gibanju.
- 'Komandos' - trebušček ostaja na tleh, z iztegnjenimi rokami in nogami poskuša premikati naprej (podoben vojaškemu plazenju).
- 'V rikverc' - kobacanje v vzvratni smeri.
- Pozibavanje na zadnjici - premikanje s sedečim zgornjim delom telesa in drsenjem po zadnjici.
- Medvedek - obe roki in noge povsem stegnjene, telo višje.
- Kotaljenje - nekateri otroci se radi gibljejo z zvijanjem in kotaljenjem, zato ne kobacajo.
Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka
Če opazite, da otrok ne plazi do 9. meseca, plazi asimetrično, uporablja napačne načine premikanja ali preskoči to fazo in se prehitro postavlja na noge, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Najprej poskrbite, da so vsi refleksi integrirani. Ko integriramo neintegrirane reflekse začnemo z vajami (igrami) za moč trupa in zgornjega dela telesa. Nato pa se lotimo plazenja.
Terapevtski pristopi vključujejo razvojno nevrološko obravnavo, fizioterapijo, tehnike handlinga, metode MNRI in individualno prilagojene vaje. Pri nas razumemo, da je razvoj gibalnih spretnosti ključnega pomena za otrokov celosten razvoj. V našem nevrorazvojnem centru ponujamo edinstven pristop k razvoju motoričnih veščin, kobacanje, razvoj otroka, ipd…
Zakaj ne sprejemamo, da bi se plazenje izločilo iz smernic
Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka se nam zdi, da so bile nekateri spremembe smernic (npr. CDC) problematične, saj lahko vodijo k večjemu številu neobračunanih otrok in porastu določenih motenj. Plazenje je del naravnega "blueprinta" razvoja, ki omogoča formacijo sklepov, mišic in senzorično integracijo, zato ga ne smemo podcenjevati.