O akutni driski oziroma gastroenteritisu govorimo, kadar gre za spremembo konsistence blata (mehko ali tekoče) in/ali povečanje pogostosti odvajanja (tri- ali večkrat v 24 urah) z ali brez vročine ali bruhanja. Akutna driska v tipičnih primerih traja do 7 dni, največ do 14 dni in je ena najpogostejših bolezni, ki se pojavlja predvsem v predšolskem obdobju in je tudi pogost vzrok bolnišničnega zdravljenja.
Driska ali diareja je vodilni klinični znak črevesnih bolezni. Za drisko je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Driska pri otrocih je eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih starši poiščejo pediatra. Najpogostejši vzroki za akutno drisko so lahko zastrupitev s hrano, bakterijske, virusne in parazitske bolezni, sprememba črevesne flore zaradi potovanj v tuje dežele, stresni dejavniki in neželeni učinki nekaterih zdravil.
Najpogostejši povzročitelji in prenos
Drisko najpogosteje povzročijo okužbe: z virusi (npr. rota-, adeno-, norovirusi), z bakterijami (Campylobacter jejuni, Salmonella, Escherichia coli, Shigella, Yersinia, Clostridium difficile, Vibrio cholerae in druge), s paraziti (Giardia lamblia, Entamoeba histolytica) in tudi z glivicami. Rotavirusi so skupina virusov, ki lahko povzročijo okužbo prebavnega sistema. Okužbe prizadenejo predvsem majhne otroke in dojenčke.
Rotavirusi so zelo nalezljivi in se zlahka širijo z dotikanjem ust z okuženimi rokami. Širijo se ob stiku z delci blata okužene osebe. Če na primer okužen otrok ali odrasla oseba uporablja stranišče in se nato dotakne vratne kljuke ali igrače, ne da bi si pravilno umila roke, lahko pusti kužni material na trdih površinah, s katerimi bi lahko prišel kdo drug v stik.
Simptomi pri dojenčku
- Ohlapno ali vodenasto blato, povečano odvajanje (≥ 3-krat na dan).
- Bruhanje, bolečine v trebuhu, napenjanje in vročina.
- Utrujenost, odklanjanje hrane in pijače.
- Znaki dehidracije: žeja, suha ustna sluznica, lepljiv in obložen jezik, zmanjšano izločanje seča, temno obarvan urin, bledosiva koža, vbočena velika mečava pri dojenčku, zaspanost, hitro bitje srca in zmanjšana napetost kože.
V nekaterih primerih se lahko pojavi zeleno ali krvavo bruhanje ali driska, kar je znak hujše okužbe in zahteva hitro zdravniško pomoč. Če driska traja več kot 14 dni, govorimo o perzistentni driski.
Zakaj je dehidracija pri dojenčku nevarna
Zaradi driske in bruhanja lahko bolniki, zlasti dojenčki, močno dehidrirajo. To je potencialno resen zaplet, ki lahko, če ga ne zdravimo, postane življenjsko nevaren. Pri dojenčku se izsušitev lahko pojavi že v nekaj urah, posebno če je driska huda. Izsušen otrok je žejen, ustnice ima rdeče in razpokane, ustna sluznica je suha, jezik lepljiv in obložen. Koža je bleda in hladna. Pri dojenčku je vbočena velika mečava.
Prvi ukrepi doma - kako ravnati
Najpomembnejša je nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov. Zelo pomemben je torej zadosten vnos tekočin. Otrok naj pije pogosto, po požirkih, predvsem ob pridruženem bruhanju. Rehidracija je najpomembnejši ukrep ob pojavu driske!
Uporaba peroralnih rehidracijskih raztopin (ORR/ORS)
V skladu s svetovnimi priporočili se svetuje takojšnje nadomeščanje tekočin z oralnimi rehidracijskimi raztopinami (ORR). ORR so posebej pripravljeni praški, ki so na voljo v lekarni ter vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze. Začetno nadomeščanje tekočine: v prvih 4 urah dajte otroku od 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z ORR.
Vzdrževanje hidracije: dokler se driska in bruhanje ne umirjata, naj otrok za preprečevanje dehidracije čim več dnevnih potreb tekočine nadomesti z ORR. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže.
Če otrok ničesar ne zadrži v sebi, dajajte zelo majhne količine tekočine pogosto (po žličkah). Če bruhanje ne preneha in obstaja sum resne dehidracije, se zdravnik odloči za zdravljenje v bolnišnici, kjer otrok dobi tekočino v žilo.
Kakšne tekočine ponuditi
- Prvi izbor so ORR/ORS iz lekarne.
- Pri dojenčkih nadaljujte z dojenjem - materino mleko vsebuje imunološke in hranilne dejavnike, ki pomagajo okrevanju.
- Izogibajte se sladkim napitkom, sokovom in gaziranim pijačam - lahko poslabšajo drisko.
- Če ORR ni na voljo, obstaja domači recept: v litru prekuhane vode raztopite 5 jedilnih žlic navadnega belega sladkorja in 1 čajno žličko soli; dodajte sok 2 pomaranč ali grenivk. Uporaba domače raztopine je le začasna rešitev.
Prehrana med drisko
Posebna stroga dieta ni potrebna. Pri infekcijski driski naj otrok uživa starosti primerno hrano, lahko prebavljivo in uravnoteženo. Potrebno je čimprej vzpostaviti normalno hranjenje, kar izboljša absorpcijo hranil. Priporočila poudarjajo pomen nadaljevanja dojenja in zgodnjega uvajanja normalne prehrane pri otroku.
Prva dva dneva driske se svetuje lažja prehrana: juhe, kašice z zdrobom, banane, riž s korenčkom, kuhani krompir in piščanec ter kruh. Otroku je treba ponuditi manjše in pogostejše obroke, približno na dve uri, med obroki pa nadomeščati tekočino z ORR. Po dveh dneh obogatite prehrano z lažje prebavljivimi živili z visoko energijsko vrednostjo (testenine, žita, jajca, sir, manjše količine masla in rastlinskih olj).
Izogibajte se mastnim, začinjenim in zelo sladkim jedem. Pri dojenčkih, hranjenih z mlečnimi mešanicami, spremembo mešanic običajno ni treba izvajati, dojenje naj bo pogostejše.
Probiotiki in drugi dodatki
Učinkovito dopolnilo k rehidracijskemu zdravljenju so probiotiki, ki večinoma skrajšajo trajanje in intenziteto driske. Številne metaanalize so pokazale učinkovitost probiotičnih sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Probiotiki pomagajo obnoviti črevesno floro, zmanjšajo trajanje virusne driske (rotavirus) in skrajšajo izločanje virusa.
Poleg probiotikov so v posameznih primerih uporabni še naravni adsorbenti (npr. medicinsko oglje) in pripravki iz zdravilnih rastlin (plodovi borovnice), ki lahko ublažijo simptome. V lekarni so na voljo tudi novejši pripravki, ki vsebujejo užitno glino in elektrolite; ti tvorijo zaščitno plast na sluznici in vežejo snovi, ki povzročajo drisko.
Higiena in preprečevanje širjenja okužbe
Pri okužbi je nujno poostreno upoštevanje higienskega režima: natančno in pogosto umivanje rok s tekočo vodo in milom, trajajoče vsaj 20 sekund, uporaba osebnega pribora, brisač in redno čiščenje ter razkuževanje površin in igrač. Ob okužbi z rotavirusom je otrok kužen že 1 do 2 dni pred pojavom simptomov, virus pa lahko na površinah ostane več tednov ali mesecev.
Otrok, ki zboli za drisko, ne sodi v vrtec in mora ostati doma toliko časa, da je en dan brez driske. O pojavu driske obvestite osebje vrtca, da se bodo prostori temeljito očistili in razkužili.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Obisk zdravnika je vedno potreben pri:
- dojenčkih do 3. meseca starosti z bruhanjem ali drisko,
- znakih dehidracije (suha usta, pomanjkanje urina, omotica, zaspanost),
- bruhanju in driski, ki trajata več kot 48 ur,
- prisotnosti drugih resnih simptomov, kot so krvav izcedek, huda bolečina v trebuhu ali težave z dihanjem,
- simptomih, ki trajajo več kot dva do tri dni brez izboljšanja ali če je otrok huje bolan.
Pred obiskom zdravnika pripravite informacije: kdaj je nastopila driska, kakšna je konsistenca in barva blata, koliko krat na dan odvaja, ali bruha, ali ima povišano temperaturo, ali je kdo v družini bolan, ali je bil otrok na potovanju ali zaužil morebitno tvegan obrok hrane.
Antibiotiki in zdravila
Antibiotiki nimajo mesta pri zdravljenju večine drisk, ki so virusne narave. Obstajajo izjeme (npr. okužbe s Shigella, Vibrio cholerae, določene bakterijske ali parazitske okužbe), kjer zdravnik predpiše ustrezno zdravljenje na podlagi izvidov. Pripravki proti diareji se uporabljajo previdno in le po posvetu z zdravnikom ter v primerni starosti.
Preprečevanje
- Cepljenje proti rotavirusu lahko zmanjša tveganje za okužbo in zmanjša resnost poteka bolezni v primeru okužbe.
- Dosledno umivanje rok, predvsem pred hranjenjem in po menjavi plenic.
- Ustrezna higiena hrane: pravilno shranjevanje in priprava, izogibanje surovim ali nezanesljivim živilom.
- V kolektivih naj bolni otroci ostanejo doma, vnosi likvidov naj bodo varni (stekleničena ali prekuhana voda v tveganih območjih).
- Pri dojenih otrocih sterilizacija stekleničk in higiena pri pripravi umetnega mleka.
Pogoste napačne predstave
Ni priporočljivo prisilno zaustavljati driske z zdravili brez posveta z zdravnikom; cilj je preprečiti dehidracijo in omogočiti obnovo črevesja. Starša ne smeta otroka izpuščati iz dojenja; prav nasprotno - dojenje naj se nadaljuje. Staro priporočilo, da naj otrok pije le čaj ali da driska zahteva strogo dieto, je zastarelo: danes svetujemo zgodnje uvajanje normalne, lahko prebavljive in energijsko bogate prehrane.
Ko driska prehaja v kronično obliko
Driska, ki traja več kot 14 dni, je perzistentna in zahteva oceno pri zdravniku, vključno s morebitnim testiranjem blata. Kronični vzroki so pogosto neinfekcijski: intoleranca na laktozo, celiakija, vnetne črevesne bolezni ali stranski učinki zdravil. V takih primerih je potreben strokovni pregled in usmerjeno zdravljenje.
Priporočila za starše - hitri kontrolni seznam
- Ponudite ORS pogosto in po požirkih; nadaljujte z dojenjem.
- Spremljajte znake dehidracije; če se pojavijo, poiščite zdravniško pomoč.
- Ostanite pri lažji, uravnoteženi prehrani - ni potrebe po strogi dieti.
- Uporabite probiotike (po nasvetu pediatra) za krajše trajanje driske.
- Vzdržujte poostreno higieno in ne pošiljajte otroka v vrtec, dokler ni dan brez driske.
Pri pravem ukrepanju je akutna driska sicer neprijetna, vendar pri ustrezni rehidraciji in spremljanju večinoma nenevarna. Vendar pa je pri dojenčkih potrebno hitro ukrepanje, saj dehidracija hitro napreduje in lahko vodi do resnih zapletov.