Večina žensk se vsaj enkrat v življenju sreča z neprijetnimi znaki in simptomi okužbe sečil. Najpogosteje se pojavi vnetje mehurja. Če se to ne razširi na ledvice, se običajno pozdravi brez posledic. Je pa nevarnejša okužba sečil pri nosečnicah, ker lahko ogroža plod.
Kaj je vnetje mehurja in kateri povzročitelji so najpogostejši
Vnetje mehurja (cistitis) je ena izmed najpogostejših težav, zaradi katerih se bolniki oglasijo pri svojem zdravniku. Pojavlja se predvsem pri ženskah in najpogosteje nastane kot posledica bakterijske okužbe. Mehur skupaj z ledvicami, sečevodi in sečnico sestavlja sečila. Njihova naloga je predvsem izločanje odvečne vode in različnih odpadnih snovi, ki nastanejo pri presnovi. Najpogostejši povzročitelj vnetja sečil so bakterije, na drugem mestu so glivice, sledijo pa paraziti in različni virusi. Najpogosteje, kar v 80 odstotkih, vnetje sečil povzroči bakterija E. coli.
Značilnosti rjavega izcedka in krvavega urina
Urin je lahko moten, temen, krvav in ima neprijeten vonj. Urin, ki ima rdečkasto, rahlo roza ali temnejšo barvo, lahko kaže na prisotnost krvi. Krvavkast urin, ki v barvi niha vse od bledo rjaste do temno rdeče barve, včasih pa vsebuje tudi krvne strdke, je pogosto zaskrbljujoč znak. Prvi vodilni bolezenski znak pri nekaterih resnejših stanjih (npr. rak mehurja) je krvav urin, vendar vsak krvav urin še ne pomeni raka - je le eden od možnih bolezenskih znakov.
Vzroki za vnetje mehurja in nastanek rjavega izcedka
- Vnetje je največkrat posledica okužbe z bakterijami, ki z zunanje strani vstopijo v sečnico in po njej potujejo navzgor do mehurja.
- Prenašajo se pri spolnih odnosih ali pri nepravilnem brisanju po opravljeni veliki potrebi.
- Pri ženskah večja pogostnost zaradi krajše sečnice in bližine danke ter nožnice - bakterije E. coli iz črevesja so glavni vir.
- Drugi dejavniki: vstavljen urinski kateter, sladkorna bolezen, nosečnost, menopavza, uporaba diafragme in spermicidov, oslabljen imunski sistem, genetska predispozicija (npr. krvna podskupina P1).
- Neinfekcijski vzroki: obsevanje medeničnega področja, toksični učinki nekaterih zdravil (npr. ciklofosfamid) ter intersticijski cistitis.
Zakaj se pojavi rjav izcedek oziroma rjav urin?
Rjav odtenek urina se lahko pojavi zaradi prisotnosti krvi v urinu (hematurije), kar se v urinu pokaže kot rdečkasta do rjave barva. Barva urina je lahko ookazana tudi z vnešenimi snovmi iz hrane ali zdravil, vendar pri sumu na okužbo ali vnetje mehurja moramo pomisliti na možnost, da gre za krvav izcedek zaradi vnetnega procesa ali hujše oblike, kot je hemoragični cistitis.
Simptomi vnetja mehurja - kako prepoznati težavo
- Pekoč in boleč občutek pri uriniranju (zgodnji in najbolj značilen simptom).
- Pogosto in nujno uriniranje z majhnimi količinami urina, odvajanje po kapljicah.
- Občutek nepopolno izpraznjenega mehurja in pritiskajoča bolečina nad sramno kostjo.
- Urin je lahko moten, temen, krvav ter z neprijetnim vonjem.
- Pri razširitvi okužbe na ledvice se pojavijo vročina, mrzlica, slabost, bruhanje in bolečina v ledvenem predelu.
- Pri hemoragičnem cistitisu so prisotni kri v urinu, pogosto uriniranje in bolečine v spodnjem delu trebuha.
Asimptomatska bakteriurija in posebne skupine
Ni pa nujno, da se ob vsaki okužbi urinarnega trakta bolezenski znaki pokažejo, čeprav se v urinu že nahaja patološko povečano število bakterij. Temu pojavu rečemo asimptomatska bakteriurija in se pri sicer zdravih ženskah praviloma ne zdravi. Zdravijo jo le pri nosečnicah in pri kroničnih bolnikih.
Diagnosticiranje
Odkrivanje bolezni poleg kliničnega pregleda in pogovora z zdravnikom naj vsebuje vsaj osnovni pregled urina. Za osnovni pregled moramo izločiti nekaj deset mililitrov urina, pred tem pa si moramo spolovilo umiti, in sicer od spredaj nazaj. Najboljši je prvi jutranji urin. Pri pregledu sedimenta ugotavljajo obliko levkocitov in prisotnost bakterij ter delov ledvičnih celic (cilindrov). S testnimi lističi dokazujejo kislost, vsebnost nitritov, beljakovine, eritrocite, levkocite. Če se infekcije ponavljajo, zdravnik naredi urinokulturo, ki prikaže specifično občutljivost posameznih vrst bakterij in antibiogram.
Pomembno: kdaj nujno k zdravniku
- Če so tem znakom pridružene vročina, mrzlica in ledvene bolečine - znak sočasne okužbe ledvic.
- Če je prisoten krvav urin ali rjav izcedek.
- Če simptomi ne popustijo v 48-72 urah ali se celo poslabšajo.
- Pri nosečnicah, otrocih, moških in osebah z znanimi zapleti (diabetes, oslabljen imunski sistem, zapora urina, pretekli urološki posegi).
Zdravljenje
Ob običajnem vnetju mehurja zdravnik običajno predpiše antibiotik, ki v veliki večini primerov okužbo v nekaj dneh pozdravi. Že ob povečanem pitju tekočine se težave z mehurjem zmanjšajo, antibiotik pa ozdravitev še pospeši. Pri vnetju ledvic pa brez antibiotika ni ozdravitve. Pri nezapletenih vnetjih, ki nastanejo kot posledica okužbe, lahko zdravnik že na osnovi značilnih simptomov postavi diagnozo in predpiše antibiotično terapijo.
Alternativni in dopolnilni pristopi
Za lajšanje simptomov in preventivo so koristna nekatera naravna sredstva: brusnični sok ali koncentrirani izvlečki brusnic, D-manoza, probiotiki, zeliščni pripravki (npr. Ursi čaj, čaji iz koprive, breze, tavžentrože), ter zdravila kot je Canephron, ki v kliničnih raziskavah skrajšajo potek simptomov v primerjavi z antibiotikom. Vnetje mehurja je mogoče pozdraviti tudi po povsem naravni poti, kar je še posebej pomembno, ko antibiotik ne zaleže več; za odpravljanje ponavljajočega se vnetja mehurja večinoma zaleže že 12-tedensko zdravljenje s Canephronom.
Preprečevanje vnetij mehurja
- Zadostno pitje tekočine - zdrava ženska naj izloči vsaj 2,5 litra urina dnevno.
- Izpraznite mehur takoj po občevanju.
- Ne zadržujte urina; pogostejše izpiranje sečil zmanjšuje možnost razmnoževanja bakterij.
- Pravilna higiena: brisanje od spredaj nazaj, umivanje spolovil z blagim glicerinskim milom brez izpiranja nožnice.
- Izogibajte se spermicidnim sredstvom in diafragmi, če ste nagnjeni k okužbam.
- Nosite ohlapno bombažno perilo in izogibajte se tesnim hlačam.
- Razmislite o uporabi prehranskih dopolnil z brusnicami ali D-manozo za preprečevanje ponavljajočih okužb.
- Pri ponavljajočih okužbah je učinkovito večmesečno zdravljenje z majhnimi odmerki antibiotika pred spanjem ali odmerek po spolnem odnosu.
Posebnosti: nosečnice, otroci in starejši
Okužba sečil pri nosečnicah je nevarnejša, ker lahko ogroža plod, zato so pri njih pogostejše kontrole urina in zgodnje zdravljenje. Pri otrocih so znaki manj značilni; pri novorojenčkih se lahko pojavijo nevtralni simptomi (neješčnost, bruhanje, vročina), pri starejših pa so simptomi pogosto prikriti ali netipični. Pri vseh skupinah velja: zgodnja diagnostika in zdravljenje preprečujeta zaplete in širjenje okužbe na ledvice.
Tabela: Pregled simptomov in priporočene odzive
| Simptom | Pomen | Priporočeni odziv |
|---|---|---|
| Pekoče uriniranje, frekvenca | Značilno za cistitis | Povečati vnos tekočine, obisk zdravnika, test urina |
| Rjav/krvav urin | Hematurija; lahko vnetje ali resnejši vzrok | Nujen obisk zdravnika, urinokultura, nadaljnje preiskave |
| Vročina, mrzlica, bolečina v križu | Sum na okužbo ledvic | Nujna zdravniška obravnava, verjetno antibiotik |
| Asimptomatska bakteriurija | Bakterije v urinu brez simptomov | Običajno ne zdravimo, razen pri nosečnicah in kroničnih bolnikih |
The FYI on UTIs: All you need to know to treat and prevent urinary tract infections | GMA Digital
Ko gre za ponavljajoče okužbe
Zelo nadležne so ponavljajoče infekcije sečil. Ko se pri ženski po dveh tednih od končanega zdravljenja ponovno pojavijo znaki vnetja in je bakterija najverjetneje ista kot prej, govorimo o relapsu. Ponovna okužba pa nastopi po obdobju daljšem od štirinajstih dni in gre ponavadi za drugo bakterijo. Pri ponavljajočih primerih so možne dolgoročne strategije, kot so profilaksa z nizkimi odmerki antibiotikov, uporaba antibiotika po spolnem odnosu ali cepljenje s peroralnim cepivom (kjer je na voljo in registrirano).
Ne spreglejte drugih možnih vzrokov in resnejših stanj
Vnetje mehurja ni vedno enako; ločimo akutna in kronična vnetja, nezapletena in zapletena. Zapletena vnetja zahtevajo dodatne preiskave in prilagojeno zdravljenje. Hemoragični cistitis, rak mehurja in druge resne bolezni lahko dajo podoben simptomatiko (krvav urin, bolečine), zato ob prisotnosti krvavega ali rjavega izcedka vedno poiščite zdravniško oceno. Rak mehurja se najpogosteje kaže s krvavim urinom; če ga odkrijemo zgodaj, je zdravljenje uspešnejše.
Praktični nasveti za samopomoč
- Pijte več vode in redno urinirajte; to pomaga izpirati bakterije iz sečil.
- Po spolnem odnosu izpraznite mehur in skrbite za intimno higieno obeh partnerjev.
- Izogibajte se dražilnim pijačam in živilom (alkohol, kava, agrumi) med akutno težavo.
- Uporabljajte nežna sredstva za intimno nego, ne agresivnih sapunov ali parfomiranih izdelkov.
- Če se simptomi ne izboljšajo v 48-72 urah, obiščite zdravnika.
Nikar se ne sramujte pogovora s svojim osebnim zdravnikom! Tudi če se vam zdi tema neprijetna, je pomembno govoriti o simptomih, saj lahko pravočasna obravnava prepreči resne zaplete.