Vnetje bezgavke med dojenjem: vzroki, simptomi in zdravljenje

Bezgavke so pomemben del imunskega sistema, skozi katerega teče limfa in se v njih razmnožujejo limfociti - imunske celice, ki uničujejo viruse, bakterije in ostale mikrobe. Pri doječih mamicah in pri dojenčkih lahko povečane ali boleče bezgavke povzročijo zaskrbljenost, zato je koristno razumeti, kdaj gre za običajen pojav in kdaj je potreben zdravniški pregled ter morebitne preiskave.

Kaj je povečana bezgavka in zakaj se pojavi

Bezgavka je majhen, kepičast organ iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče limfa (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo limfociti oziroma imunske celice. Bezgavke se povečajo predvsem zaradi pospešenega nabiranja limfocitov iz krvnega obtoka v bezgavke ter zaradi povečane nadaljnje rasti in razmnoževanja celic in aktivacije limfocitov B in T. Na prvem mestu so vzrok povečanja bezgavk preproste okužbe (to so lahko virusne oziroma navadni prehladi pa tudi bakterijske in parazitarne okužbe, kot so angina, mumps, ošpice, vnetje ušesa, zobna vnetja, okužbe ran …).

Normalno velikost bezgavke ne presega velikosti nohta, a ob okužbi lahko zatipamo tudi do trikrat večjo bezgavko, kot je normalna velikost. Bezgavke na obeh straneh vratu, pod spodnjo čeljustjo in za uhljema se običajno povečajo ob prehladu, vnetju žrela, ob poškodbi sluhovoda (s palčko za čiščenje), pikih žuželk in seveda ob okužbah in tumorjih v ustih (tudi pri kariesu), na glavi in vratu.

Simptomi povečanih ali vnete bezgavke

• Povečana bezgavka, ki je občutljiva na dotik
• Oteklina ali mehur na mestu poškodbe
• Utrujenost, glavobol in vročina
• Bezgavka, ki se povečuje ali je povečana že več kot dva tedna
• Bezgavka, ki je trda, pritrjena na površino ali spremljajoči simptomi, kot so hujšanje, nočno potenje, dolgotrajna povišana telesna temperatura

Kdaj obiskati zdravnika

Zdravnika obiščemo predvsem takrat, ko zatipamo bezgavko in nikakor ne najdemo vzroka za povečanje. Pa tudi takrat, ko se bezgavka povečuje ali je povečana že več kot dva teden. K zdravniku se opravimo tudi, če opazimo, da je bezgavka na otip trda, pritrjena na površino, kadar obenem izgubljamo težo, hujšamo, se ponoči potimo in imamo povišano telesno temperaturo.

Zdravnik bo zanimalo, koliko časa si že tipate povečano bezgavko in kakšen je bil razvoj bolezni. Kdaj ste se začeli slabo počutiti? Se morda ponoči potite? Povprašal vas bo po vaši telesni temperaturi in ali ste morda shujšali. Zanimalo ga bo tudi to, kakšen tek imate in ali vas morda boli grlo ali žrelo? Težje požirate? Imate težave z dihanjem? Morda opažate kake prebavne motnje? Katera zdravila jemljete ali ste jih jemali? Ste jedli premalo kuhano hrano? Je kdo v vaši družini hkrati z vami zbolel? Ste bili nedavno na potovanju, morda na drugi celini? Imate morda novo domačo žival? Vas je nedavno pičila žuželka ali vas je opraskala mačka? Ste imeli tvegane spolne odnose, z novo osebo, ki je niste poznali? Kakšno zaščito uporabljate pri spolnih odnosih? Kadite? Koliko časa?

Potek diagnostičnih preiskav

Zdravnik bo v nadaljevanju dal pregledati kri (kompletna krvna slika), morda se bo odločil za rentgensko slikanje pljuč ali CT. V primeru, da je bezgavka povečana dlje kot dva do štiri tedne, se bo zdravnik odločil še za punkcijo bezgavke. Pri tem zdravnik z iglo zabode v bezgavko ter posrka (aspirira) vsebino, tj. celice. Te celice nato opazujejo pod mikroskopom.

Možni vzroki specifično pri dojenčkih in doječih mamicah

Pri doječih parih je treba upoštevati, da doječi par sestavljata mama in otrok, in da ima otrokova vloga pri sesanju izjemnega pomena. Nekateri imajo zaradi medenične vstave bradico nekoliko pomaknjeno “nazaj”, zgleda, kot da bi bila vdrta. Ena od fizičnih ovir je lahko otrokova zakrčenost. Če otrok ni sproščen in stiska s spodnjo čeljustjo, morda ne bo mogel dovolj odpreti ust, težje bo sesal in slabše se bo pristavil. Posledično bo mama občutila boleče dojke med dojenjem.

So se v otrokovih ustih pojavile bele obloge, ki jih s pleničko ne morete odstraniti? Morda ima otrok soor oz. glivično vnetje. Dojenje lahko boli tudi njega, glivice pa se lahko razširijo tudi na plenični predel. Mama prepozna glivice po ostri, točkovni bolečini, ki sega tudi v notranjost dojke. Pri glivicah so dojke boleče tudi po podoju, ko otrok ne sesa več.

Zelo pogost vzrok za boleče dojenje je priraščen jeziček in/ali ustnica. Glavni simptomi priraščenega jezika pri mami so boleče dojenje, ranjene, krvave ter odprte bradavice oz. bradavice, ki so po koncu podoja stisnjene kot bi gledali šminko. Glavni znaki pri dojenčkih, zaradi katerih običajno posumimo na priraščen jeziček, so težavno pristavljanje - pogosto z dojke kar padajo in je ne uspejo zadržati v ustih, iztekanje mleka pri kotičkih ust, cmokanje, klikanje. Taki novorojenčki počasneje pridobivajo na teži, se veliko in dolgo dojijo, podoji pa so pogosto manj efektivni.

Mastitis - vnetje dojk in povezava z bezgavkami

Mastitis je vnetje dojk, ki se lahko pojavi tri do šest dni po porodu, ko se zamašijo mlečne žleze. Vnetje spremljajo bolečina v dojkah, slabo počutje in visoka temperatura. Mastitis se lahko pojavi zaradi presežka mleka in neenakomernega izčrpavanja ali dojenja. Dojka je v tem primeru otečena in boleča, koža pa napeta, sijoča in topla. Včasih lahko začutimo tudi vozličke v tkivu dojke.

Simptomi, ki spremljajo vnetje ali mastitis:

• Visoka telesna temperatura
• Tople dojke
• Občutljivost dojk na dotik
• Rdečica in oteklina
• Boleč ali pekoč občutek v dojki
• Slabo počutje (izčrpanost, glavoboli, bruhanje, slabost)
• Izcedek iz bradavice (lahko vsebuje sledi krvi)

Glavni vzrok mastitisa je slaba tehnika dojenja, ki vodi do tega, da je mleko v dojki ujeto. Drugi vzroki so lahko: zamašen mlečni kanal, bakterije, ki vstopijo skozi razpoko na koži bradavice ali pa skozi odprtino v mlečnem kanalu.

Zdravljenje mastitisa in vnetja bezgavk pri dojenju

Osnovni pogoj za uspešno dojenje je pravilen položaj med dojenjem. Eden najpogostejših vzrokov za boleče dojenje je nepravilno pristavljanje. Bistvo pravilnega pristavljanja je, da otrok na široko odpre usta, potem pa se prisesa na kolobar, ne na bradavico! Če bo pristavljen zgolj na bradavico, bo dojenje neefektivno in boleče. Otrok ne rabi zajeti v usta celotnega kolobarja - pomembno je, da s spodnjo ustnico zajame večji del kolobarja kot z zgornjo. Nosek je pri pravilnem pristavljanju prost, otrokova ramena sproščena, vrat pa iztegnjen.

V primeru mastitisa so rešitve naslednje:

1. Čim pogostejše dojenje, saj nobena črpalka ne more izčrpati toliko mleka, kolikor ga lahko vaš dojenček.
2. Topli obkladki pred dojenjem, ki odprejo mlečne vode, in hladni obkladki po dojenju za zmanjšanje oteklosti.
3. Masaža ali limfna drenaža - nežna in lahka masaža proti limfnim vozliščem nad ključnico in pod pazduho lahko zmanjšuje otekanje.
4. Če je bolečina neznosna, lahko mama po posvetu z zdravnikom vzame analgetike.
5. Če domače zdravljenje mastitisa ne pomaga, se posvetujte z zdravnikom; v primeru bakterijskega mastitisa bodo predpisali antibiotike.

Če je vzrok bakterijski, zdravimo z antibiotiki. Za virusne okužbe seveda ne predpisujemo antibiotikov. Pri povečanih bezgavkah zaradi tumorja bezgavk (limfoma) sledimo smernicam zdravljenja te bolezni, enako tudi pri rakastih boleznih, kjer zdravimo raka kirurško, s kemoterapijo ali z obsevanjem.

Preprečevanje in podpora dojenju

Za ohranjanje dobro delujočega imunskega sistema ter odpornosti v splošnem je zelo pomembno tudi, da imamo v redni prehrani dovolj snovi, ki delujejo antioksidativno in imunostimulativno ter povečajo učinkovitost mehanizmov za popravljanje posledic vnetja. Seveda lahko za zdravje limfatičnega in imunskega sistema marsikaj naredimo tudi sami, in sicer predvsem z zdravim življenjskim slogom, ki naj vključuje dovolj gibanja in spanca ter izogibanje kajenju.

Vsi predlogi o tem, na kakšen način bi morala dojiti, kako in kdaj pristavljati ter ugibanja o tem, ali ima dovolj mleka in ali je dojenček po dojenju morebiti še vedno lačen, lahko negativno vplivajo na potek dojenja in samozavest mamice. Izjemnega pomena je, da ima mama dovolj podpore in razumevanja okolice, da bi dojenje sčasoma steklo in bi se vzpostavil njegov ritem.

Pripomočki, ki lahko lajšajo dojenje

• Nedrček za dojenje - udoben, mehak bombažen nedrček z možnostjo odpiranja košaric.
• Blazina za dojenje - podpira dojenčka in zmanjša obremenitev rok in križa.
• Obkladki in lanolin - hladni in topli obkladki, lanolin za pospeševanje celjenja razpokanih bradavic.
• Ročna ali električna črpalka - uporabna za sproščanje presežka mleka v prvih dneh po porodu; načrpajte samo nekaj kapljic, če je dojka preveč napeta, da olajšate pristavljanje otroka.

Ko so simptomi resnejši: limfomi in druge hude bolezni

Limfom je rak limfatičnega sistema. Najpogostejši znak limfoma so neboleče in povečane bezgavke na vratu, pod pazduho in v dimljah, simptomi bolezni so lahko tudi zelo splošni (nočno potenje, nepojasnjena povišana telesna temperatura, izguba telesne teže in utrujenost, kašelj in zasoplost, dolgotrajno srbenje po celem telesu). Če se limfom ne zdravi, je bolezen lahko smrtna v nekaj mesecih ali celo nekaj tednih. Določeni tipi limfoma pa lahko popolnoma ozdravijo.

Za limfomi nekoliko pogosteje zbolevajo moški. Za HL najpogosteje zbolevajo mladi odrasli med 15. in 34. letom in starejši odrasli po 50. letu starosti. Narašča predvsem pojavnost nehodgkinovih limfomov (NHL), pojavnost hodgkinovih limfomov (HL) pa je že nekaj let enaka.

Vloga zdravniškega pregleda in pravice pacientke

Če vas skrbi, da zdravnik otrokove ali vaše simptome odpravlja prelahko, imate pravico zahtevati napotnico za specialista in preiskave krvi. Zdravnik bo opravil pregled in se, odvisno od klinične slike, odločil za ustrezne preiskave. Vsekakor velja, da je pri sumu na resnejše stanje smiselno zahtevati dodatne preiskave ali drugo mnenje.

Praktični nasveti, če opazite povečane bezgavke ali vnetje med dojenjem

• Opazujte spremembe, si jih zabeležite in jih brez zadržkov povejte svojemu izbranemu zdravniku.
• Če so spremljajoči simptomi: vročina, nočno potenje, hujšanje ali dolgotrajna oteklina, poiščite strokovno pomoč.
• Pri mastitisu začnite z naravnimi ukrepi: pogostejše dojenje, topli obkladki pred dojenjem in hladni po dojenju, nežna limfna drenaža in ustrezna podpora dojenja.
• Če stanje po 48-72 urah ne izboljša ali se poslabša, se obrnite na zdravnika - morda gre za bakterijsko okužbo, ki zahteva antibiotik.
• Zavedajte se, da lahko določene težave pri otroku (priraščen jeziček, glivična okužba, zakrčenost) vplivajo na mamino bolečino med dojenjem in zahteva obravnavo otroka s strani ustreznih strokovnjakov.

Čeprav je materino mleko najboljša hrana za dojenčka, včasih dojenje ne steče zlahka in so lahko pritiski okolice na novopečeno mamico preveliki, zato dovolite mami, da se sama odloči, kaj je najboljše zanjo in za otroka, ter jo pri tem podprite. Svetovalke za dojenje pogosto sodelujemo z manualnimi terapevti, saj ob spremljanju doječih parov po terapijah hitro opazimo razliko v otrokovi lobanji, načinu in zmožnosti sesanja - mama pa istočasno čuti razliko in končno doživi neboleče dojenje.

tags: #vnets #bezgavka #dojenje