Patronažna medicinska sestra (PMS) je v slovenskem zdravstvenem sistemu ključna za celostno podporo družinam z novorojenčki in dojenčki. Njena vloga presega en sam obisk: vstopa v domače okolje, spremlja zdravstveno stanje otročnice in otroka, nudi podporo pri dojenju, izvaja preventivne preglede in povezuje družino z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki.
Kdo in kdaj lahko zahteva obisk patronažne medicinske sestre
V okviru preventivne obravnave patronažne službe PMS izvajajo brezplačne preventivne obravnave pri nosečnici, otročnici, novorojenčku, dojenčku in malem otroku do 3. leta starosti. V patronažni službi običajno niso obveščeni o nosečnostih, zato se same dogovorite za obisk ob vstopu v tretje trimesečje nosečnosti. Kontaktni podatki in čas dosegljivosti na telefon patronažnih služb (PMS, ki pokrivajo terensko območje, kjer prebivate) so objavljeni na spletnih straneh zdravstvenih domov.
Večina nosečnic še ne ve, da ima pravico do enega obiska patronažne medicinske sestre v zadnjem tromesečju nosečnosti. Po vrnitvi iz porodnišnice vas bo na domu obiskovala patronažna medicinska sestra. Nekatere porodnišnice sporočijo odpust otročnice z novorojenčkom patronažni službi, v večini primerov pa morajo mamice same poklicati patronažno medicinsko sestro in se dogovoriti za obisk. Sporočite naslov, kjer boste po odhodu iz porodnišnice živeli, da vas patronažna medicinska sestra lahko najde.
Obisk patronažne medicinske sestre v nosečnosti
Nosečnico obišče PMS v zadnjem trimesečju, običajno med 28. in 36 tednom. Cilj obravnave je pregled poteka nosečnosti s poudarkom na ohranjanju in krepitvi zdravja. Nosečnico informira o porodu, dojenju, pripravi in skrbi za dojenčka ter pregleda pogoje domačega okolja. Obisk je pomemben tudi z vidika, da se nosečnica in PMS, ki bo žensko obiskovala po porodu, spoznata in začneta vzpostavljati zaupen odnos. Tako lahko nosečnica izrazi svoje želje, PMS pa se lahko prilagodi njenim potrebam v najranljivejšem obdobju, v prvih dnevih po odpustu iz porodnišnice. V kolikor želi, je pri obravnavi lahko prisoten tudi oče, saj so patronažne obravnave usmerjene tako v posameznika kot tudi družino.
Prvi obisk po odpustu iz porodnišnice in začetna podpora
Prvi obisk novorojenčka PMS opravi 24 ur po odpustu iz porodnišnice. Po prihodu mamice in novorojenčka iz porodnišnice je patronažna medicinska sestra pogosto prva, ki zna prisluhniti, svetovati in pomagati. Njena naloga je celostna oskrba novorojenčka in porodnice v njunem domačem okolju. Pri novorojenčku je najpomembnejši nadaljnji razvoj otroka. Najprej poskrbimo za njegovo prehrano. Najbolj vesele smo, če se novorojenček doji pri svoji mami (po potrebi svetujemo primeren položaj za dojenje), če to ni možno iz kakršnega koli razloga, pa svetujemo hranjenje po steklenički z maminim ali prilagojenim mlekom. Telesno težo novorojenčka redno spremljamo s tehtanjem na prenosni tehtnici.
Pri prvih obiskih PMS izvaja: zdravstveno vzgojo, svetovanje glede spodbujanja dojenja, pomoč pri vzpostavitvi dojenja in preprečevanju težav, nego novorojenčka in nego popka, spremljanje razvoja in napredovanja novorojenčka, spodbujanje zdravega načina življenja v družini in preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja novorojenčka. Posebno pozornost namenimo oskrbi popka, starše poučimo, kako ga morajo čistiti in kakšen izloček lahko priteče iz popka.
Obravnava otročnice (mamice) po porodu
Otročnici PMS seznani s preventivnimi obiski v posvetovalnici in opozori na prvi pregled novorojenčka pri pediatru v starosti enega meseca. Otročnici po porodu pripadata dva preventivna obiska. Prvi obisk otročnice PMS opravi v 1. tednu po odpustu, ko spremlja njeno zdravstveno in psiho-fizično stanje. Svetuje glede prehrane otročnice, fizične aktivnosti, pregledov pri ginekologu po porodu in glede morebitnih drugih izzivov otročnice. Drugi obisk otročnice opravi med 4. in 6. tednom. Takrat pri otročnici opravi tudi preventivno presojanje za depresijo z EPDS vprašalnikom. Če je z vprašalnikom zaznati tveganje za depresijo, lahko PMS izvede še do dve preventivni obravnavi otročnice. Takrat otročnici predstavi tudi možne oblike pomoči.
Tudi otročnico obravnavamo celostno, pogovorimo se o dojkah, njihovi negi zaradi možnih poškodb ob dojenju, opazovanju in preprečevanju njihovega vnetja. Nadaljujemo s pregledom trebuha in krčenja maternice po porodu, pregledamo čiščo (izloček iz maternice po porodu), pregledamo morebitne šive po prerezu presredka, ali oskrbimo rano po carskem rezu. Otročnici izmerimo krvni pritisk, se pogovorimo o primerni prehrani, pitju zadostnih količin tekočine, telesni aktivnosti, vajah za učvrstitev mišičja po porodu in pogovorimo se tudi o spolnosti in načrtovanju naslednjih nosečnosti. Žensko podučimo, da se pravočasno naroči na prvi ginekološki pregled po porodu.
Pravilna skrb za novorojenčka: nega, temperatura, varnost
Starše poučimo o pravilni vsakodnevni negi otroka (umivanju, pravilnem pestovanju, nošenju, previjanju, podiranju kupčka ...). Pogovorimo se o ustrezni temperaturi v prostoru, kjer otrok biva, kje mora biti posteljica glede na okna in vrata. Svetujemo, kako pravilno obleči otroka, kdaj prvič na sprehod. Na četrtem ali petem obisku novorojenčka skopamo, odvisno pa je od popka, le-ta mora biti popolnoma zaceljen. Starše priporočimo, kje naj izberejo zdravnika za svojega otroka, in jim razložimo, kdaj mora imeti otrok prvi pregled.
Spremljanje razvoja in urnik preventivnih obiskov v prvem letu
Otročnici in novorojenčku v 1. mesecu pripada najmanj šest preventivnih obiskov patronažne medicinske sestre, saj vedno znotraj ene obravnave ugotavljajo in spremljajo potrebe obeh, tako otročnice kot novorojenčka. Po veljavni zakonodaji v Republiki Sloveniji imajo dojenčki pravico do šest obiskov patronažne medicinske sestre v prvem letu življenja. Običajno izkoristimo pet obiskov v prvem mesecu otrokovega življenja, enega pa pustimo za prehod na mešano prehrano v starosti od štirih do štirih in pol mesecev.
| Starost | Predviden obisk / namen |
|---|---|
| Zadnje tromesečje nosečnosti (28.-36. teden) | 1 obisk: priprava na porod, dojenje, domače pogoje |
| 24 ur po odpustu iz porodnišnice | 1. obisk novorojenčka: uvodna oskrba, tehtanje, popkovina |
| Prvi mesec | Skupno 4 obiska novorojenčka (možno do 7 obiskov, če so tveganja) |
| 1. teden in 4.-6. teden | Dva obiska otročnice; drugi obseg vključuje EPDS za poporodno depresijo |
| 4.-5. mesec | Obisk: svetovanje pri uvajanju mešane prehrane |
| 10.-11. mesec | Obisk pred vstopom v vrtec: psihomotorni, socialni razvoj, uvajanje v vrtec |
| 2. in 3. leto | Po en obisk v vsakem letu za spremljanje razvoja jezika, samostojnosti, vedenja |
Podpora pri dojenju: praktično svetovanje in izobraževanje
Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Zelo pomembno je, da medicinska sestra v patronažnem varstvu ob prvem preventivnem patronažnem obisku otročnice in novorojenčka (po potrebi tudi pri naslednjih obiskih) opazuje dojenje. Medicinske sestre morajo materam dojenje predstaviti kar se da enostavno. Materi je potrebno vliti samozaupanje in ji dopovedati, da bosta skupaj premagali začetne težave pri dojenju, ki so povsem običajne.
Cilj pomoči pri dojenju je zadovoljstvo matere in otroka ter ohranitev dojenja čim dlje glede na priporočila. Medicinska sestra mora biti pozorna na to, da sta mati in otrok med dojenjem v udobnem položaju in da je otrok pravilno pristavljen k materinim prsim. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora v sklopu zdravstveno vzgojnega dela že nosečnico ali pa kasneje otročnico informirati glede morebitne uporabe ustreznih pripomočkov za dojenje (blazinice za prsi, bradavične školjke, nastavek za bradavice, črpalke za mleko itd.).
Vloga patronažne sestre kot povezovalnega člena v zdravstvenem sistemu
Patronažna sestra je tudi povezovalni člen med družino in zdravstvenim sistemom. V primeru zdravstvenih težav se lahko poveže z izbranim pediatrom otroka, z osebnim zdravnikom ali ginekologom in se skupaj dogovorijo glede reševanja. Kadar gre za čustvene težave, se lahko obrne na Center za duševno zdravje odraslih, kjer delujejo tako psihologi kot psihiatri, ali Centre za krepitev zdravja, znotraj katerih delujejo psihologi. Tako mamica lahko dobi potrebno psihološko pomoč.
Patronažna medicinska sestra bo lahko svetovala tudi o čustveni, praktični in psihični podpori družinskih članov in drugih ter o zdravem načinu življenja družine. Patronažna sestra s svojim znanjem in izkušnjami usmerja in svetuje, pomaga pri izzivih, kot je denimo neutolažljiv jok, in nudi vso potrebno podporo.
Individualiziran pristop in pomen domače obravnave
Oskrba na domu predstavlja individualiziran pristop, ki se razlikuje od institucionalne oskrbe. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj se sestre nikoli ne vedo točno, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki, opravljajo več preventivnih obiskov. Preventivni obiski, ki jih izvajajo, omogočajo zgodnje odkrivanje težav. S tem spodbujajo zdrav življenjski slog.
Izzivi patronažnega varstva in potreba po nadgradnji
Standard odpusta zdrave otročnice z zdravim novorojenčkom je praviloma v vseh porodnišnicah 48 ur po porodu. Pogosto so v domače okolje odpuščene še preden jih je zdravstveno osebje v porodnišnici uspelo ustrezno opolnomočiti o negi novorojenčka in še preden so uspele uspešno vzpostaviti dojenje. Prav zaradi tega se je velik del skrbi za otročnico in novorojenčka ter tudi svetovanje in pomoč pri dojenju prenesel na medicinske sestre v patronažnem varstvu.
Medicinske sestre v patronažni dejavnosti so zaradi premajhnega števila preventivnih patronažnih obiskov, ki jih lahko izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo, dnevno postavljene pred velike osebne dileme in strokovne izzive. Če želijo medicinske sestre v patronažnem varstvu tudi v prihodnosti čim bolj uspešno spremljati in podpirati matere in njihove otroke pri dojenju, je izrednega pomena njihovo kontinuirano izobraževanje in znanje o dojenju.
Področja dela patronažnega varstva in pravice družin
Preventivno patronažno zdravstveno varstvo obsega: patronažni obisk pri nosečnici; dva patronažna obiska pri otročnici; šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti; dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah; patronažni obisk otroka v 2. in 3. letu starosti; ter več drugih specifičnih patronažnih obiskov v odvisnosti od potreb in bolezni. V primeru, ko diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ugotovi, da je treba opraviti več obiskov, kot je določeno v sklopu preventivne dejavnosti, se poveže z izbranim osebnim zdravnikom, ginekologom, pediatrom ali drugim specialistom in se dogovori o nadaljnji obravnavi.
Zakaj je patronažno varstvo pomembno za družine
Patronažne medicinske sestre so edini izvajalci v sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki vstopajo v družino z novorojenčkom takoj po odpustu iz porodnišnice. Njihova naloga je, da aktivno spremljajo družino z otročnico in novorojenčkom, jim nudijo ustrezne informacije, podporo in pomoč. Patronažno varstvo omogoča zgodnje prepoznavanje težav, individualno prilagojeno svetovanje, spodbujanje dojenja in krepitev zdravja v lokalni skupnosti. Usmerjenost delovanja patronažnega zdravstvenega varstva v dobrobit posameznika, družine in skupnosti, še posebej v ranljive skupine prebivalstva, mora ostati pomemben element zagotavljanja enakosti v dostopnosti do zdravstvenih storitev.
tags: #naloge #patronazne #ms #pri #dojencku