Ni tako redko, da se par sooča s težavami pri zanositvi v drugo, čeprav je prvo zanositev (in uspešno nosečnost) dosegel relativno hitro in brez večjih težav. S tem pojavom, ki ga strokovno imenujemo tudi sekundarna neplodnost, se sreča približno desetina parov. Vzrokov za to je lahko več.
Starost in reproduktivna sposobnost
Ob drugi zanositvi sta tako ženska kot moški praviloma nekaj let starejša. In čeprav to ne predstavlja težave pri vseh parih, je včasih ravno teh nekaj dodatnih let starosti razlog ali del razloga za težjo zanositev. Višja starost je negativno povezana s časom, potrebnim za zanositev (možnosti pri 30. letih so ocenjene na 71 %, po 36 letu pa na 41 %). V starosti je večja spontana splavnost, na kar v največji meri vpliva povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti zarodka (po 35 letu že 45,7 %). Možnost zapletov v nosečnosti in pri porodu je večja. Plodnost močno pade po 35-39 letu. Perimenopavzno obdobje se prične 6-10 let pred menopavzo. V tem obdobju je plodnost že močno zmanjšana, čeprav so menstruacije še prisotne in redne.
Vrnitve plodnosti po porodu
Pomembno je, da ocenimo, ali so se ovulacije po prvem porodu že vrnile. Plodnost ženske po porodu se lahko vrača v normalo nekje 2 leti. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da povratek mesečnih krvavitev še ni zagotovilo, da so prisotne tudi ovulacije. Spremljanje cikla je orodje, ki ti lahko tu izjemno pomaga in koristi.
Zdravstvena stanja in posledice preteklih porodov
Potrebno se je vprašati, ali sta nosečnost in porod povzročila kakšne poškodbe ali zaplete, ki bi lahko vplivali na zanositev v drugo. Primer so recimo adhezije oz. brazgotinjenje po carskem rezu. Plodnost lahko poslabšajo tudi anemija (pomanjkanje železa) ali pomanjkanje drugih mikrohranil, ki po porodu ni tako redko. Nekaj tednov po porodu in/ali pred ponovno zanositvijo svetujem preverjanje hemoglobina in feritina.
Čustveni in življenjski dejavniki
Težave z zanositvijo so lahko tudi čustvene narave. Prilagajanje na prvega otroka je lahko naporno, par je lahko ujet v kronično pomanjkanje spanca, nivo stresa je višji - in tudi stres pomembno vpliva na sposobnost zanositve. Prav tako se morda par sooča z določenimi (tudi nezavednimi) zamerami, ki so pravzaprav pogostejše, kot mislimo. Ženska lahko na nekem nivoju goji zamero do partnerja, ker se je njegovo življenje po prihodu otroka bistveno manj spremenilo. Partner lahko goji neko zamero do ženske zaradi občutka, da je po rojstvu otroka konstantno preslišan, prezrt oziroma na stranskem tiru.
Fiziološke spremembe v nosečnosti
Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja, ki ga spremlja četica hormonskih nihanj in telesnih sprememb. Žensko telo že zgodaj po zanositvi začne sprejemati določene prilagoditve in spremembe, da se lahko sooči z izzivi, ki jih prinaša nosečnost. Napadi slabosti, kolaps, oteženo dihanje, bruhanje, utrujenost … so le nekateri znaki, s katerimi se nosečnica sooči že kmalu po zanositvi in so posledica nekaterih telesnih sprememb.
»Spremembe v nosečnosti zajamejo celotno telo. Spremeni se raven hormonov in preko njihovega delovanja tudi praktično delovanje vseh organskih sistemov, ki na ta način omogočajo normalen razvoj in rast ploda, hkrati pa so to tudi že priprave na porod in tudi poporodno obdobje,« razloži Matic Gornik, dr. med., spec. Prilagoditve so posledica delovanja hormonov, koncentracija teh v nosečnosti običajno naraste. Prav vsak izmed njih v nosečnosti igra svojo vlogo, bistven pri tem je progesteron, ki mu rečemo tudi zaščitnik nosečnosti, saj ima ključno vlogo pri ohranjanju nosečnosti. Poleg tega sprošča gladko mišično tkivo maternice, hkrati pa zmanjša tudi gibljivost preostalih gladkih mišic v telesu. Vpliva tudi na rast dojk, medtem ko estrogen pospešuje rast mlečnih žlez v dojkah, prav tako pa pripomore tudi k dozorevanju materničnega vratu.
Hormoni in zgodnji znaki
Kakih deset dni po ugnezditvi zarodka lahko v krvi matere zaznamo humani horionski gonadotropin (Hcg), ki je glavni razlog za slabost z njo povezanim bruhanjem v zgodnji nosečnosti.
Spremembe rodil in trebuha
Največjih sprememb v obdobju nosečnosti so deležna rodila. Maternica se namreč v obdobju devetih mesecev poveča (približno) kar za 20-krat. »Najbolj očitne spremembe se res zgodijo na rodilih. Maternica se pod vplivom rasti ploda pomakne iz male medenice in ob koncu nosečnosti sega praktično do ravni prsnega koša. Izcedek iz nožnice se poveča, poveča in zmehča pa se tudi zunanje spolovilo. Kot omenjeno, maternica ob koncu nosečnosti sega do ravni prsnega koša. V času nosečnosti se sicer poveča tudi obseg le tega (za 5 do 7 cm), medtem ko se trebušna predpona zaradi naraščajoče velikosti maternice dvigne. Mehanski pritisk maternice na mehur nosečnicam povzroča nemalo težav, saj morajo vse pogosteje obiskovati stranišče in odvajati vodo.
Ledvice, sečevodi in relaksin
Delovanje ledvic se poveča, prav tako pa se poveča tudi njihova teža. Sečevodi se razširijo in podaljšajo, kar je posledica povišane koncentracije progesterona. Zaradi relaksina se zrahljajo sklepi, vezi postanejo bolj ohlapne, kar zmanjša mišični tonus, a poveča gibljivost sklepov. Posledično so nosečnice tudi bolj občutljive za poškodbe. S tem se povečuje ledvena krivina, medtem ko ramenski del teži naprej, kar lahko povzroči bolečine v hrbtenici.
Prebavila in simptomi
Nenavadne prehranjevalne želje, zaprtje, zgaga in jutranje slabosti so prav tako posledica delovanja hormonov. »Spremembe v prebavilih so v največji meri posledica delovanja progesterona, deloma pa tudi humanega horionskega gonadotropina (HCG). Progesteron je, kot rečeno, zaščitnik nosečnosti. V začetku nosečnosti ga proizvaja rumeno telesce v jajčniku, nekje po 12. Pod vplivom progesterona se namreč upočasni gibljivost gladkih mišic, kar ima za posledico upočasnjeno prebavo,« pove dr. Gornik in nadaljuje: »Čas prehoda hrane vzdolž črevesja se lahko podaljša za do 50 %. Kot posledica upočasnjenega gibanja hrane se pogosto pojavi refluks (zgaga), zaradi pritiska hrane v spodnjem delu prebavnega trakta (skupaj s še nekaterimi drugimi prilagoditvami v nosečnosti) pa se pogosto pojavi še ena nosečniška tegoba - hemoroidi.«
Voda v telesu in srčno-žilne spremembe
Po koncu nosečnosti je lahko v ženskem telesu kar za osem litrov več vode kot pred njo. Za nosečnost je namreč značilno zadrževanje vode v telesu, ki se odraža z oteklimi okončinami, kar je v večji meri posledica povečanega volumna krvi. Srčni minutni volumen začne naraščati že v prvem trimesečju, v normalni enoplodni nosečnosti pa poraste za 35-50 % ali povprečno za 1,5 l na minuto. Povečan pretok krvi med drugim tudi pomaga koži odvajati toploto, ki nastaja zaradi povečane mase.
Spremeni se tudi koncentracija krvnih celic. »Predvsem se poveča volumen krvi - torej sama količina, ki pa se bolj poveča na račun krvne plazme in ne toliko na račun krvnih celic (eritrocitov). Zato pravimo, da je anemija do neke mere v nosečnosti »fiziološka«. Kljub temu so zaradi povečanja števila eritrocitov v telesu povečane potrebe po železu. Prehodno se v nosečnosti poveča tudi hitrost strjevanja krvi,« pojasni sogovornik ter osvetli adaptacije, s katerimi se žensko telo pripravi na porod in čas po porodu, ko obstaja velika verjetnost poporodnih krvavitev: »Zaradi povečane koncentracije faktorjev strjevanja krvi se taka krvavitev hitreje ustavi, hkrati pa zaradi relativno razredčene krvi telo ne izgublja dragocenih eritrocitov (dragocenih zato, ker telo potrebuje 1-2 tedna, da ustvari nove eritrocite).«
Med porodom ženska v povprečju izgubi kar 300 ml krvi, pogosto pa tudi nekaj več. V času nosečnosti se poveča tudi število belih krvničk (levkocitov), število trombocitov, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, pa med nosečnostjo upade za 20 %.
Koža, lasje, nohti in ustna votlina
V času nosečnosti se lahko na trebuščku izriše temna črta na trebuhu pod popkom, imenujemo jo »linea nigra«. Ta je posledica povečane pigmentacije kože v obdobju nosečnosti, ki je značilna predvsem za predele telesa, ki so že sicer močneje pigmentirani. Pri nekaterih nosečnicah se na obrazu pojavijo rumenorjave pege. Na dlaneh lahko opazimo razširitev oz. rdečico kože. Ker se prostornina ženskega telesa na račun rastočega ploda poveča, se koža raztegne, predvsem na trebuhu, dojkah in stegnih. Posledica so lahko nosečniške strije, ki vztrajajo tudi po porodu, obledijo in se zabrazgotinijo. Nekatere nosečnice tarnajo tudi o srbenju kože. Struktura las se stanjša, ti pa rastejo hitreje, tako kot tudi nohti.
Je res, da vsaka nosečnost žensko stane enega zoba? Seveda ne, a vendarle stara »modrost« le ni tako iz trte zvita. V času nosečnosti se pogosto pojavijo zobozdravstvene težave, od zobnih oblog, kariesa do krvavenja dlesni, najpogostejša je nosečniški gingvitis. Prepoznamo ga po občutljivih pordelih in nabreklih dlesnih, ki zmerno tudi krvavijo. Najpogosteje se pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se povečata ravni estrogena in progesterona v krvi, težave pa se stopnjujejo vse tja do osmega meseca.
Dolgotrajne spremembe po nosečnosti
Portal Parents navaja, da hormoni nosečnosti, kot sta estrogen in progesteron, vplivajo na številne telesne sisteme. Po porodu se hormonske ravni sicer stabilizirajo, vendar lahko nihanja vplivajo na razpoloženje, raven energije, kakovost spanja in menstrualni cikel. Pri nekaterih ženskah se menstrualni cikel po nosečnosti spremeni, postane lahko krajši, daljši ali bolj boleč, kar strokovnjaki pripisujejo preoblikovanju hormonske osi.
Mišice medeničnega dna
Portal Verywell Family poroča, da nosečnost in porod vplivata na mišice medeničnega dna, ki podpirajo mehur, maternico in črevesje. Tudi po popolnem okrevanju lahko ostanejo oslabljene mišice, občasno uhajanje urina in občutek pritiska v medenici. Strokovnjaki poudarjajo, da so vaje za krepitev medeničnega dna ključne za dolgoročno stabilnost in preprečevanje težav.
Srčno-žilni sistem in dolgoročne posledice
Portal Healthline navaja, da se med nosečnostjo volumen krvi poveča za skoraj polovico, kar obremeni srce in žile. Pri večini žensk se stanje po porodu normalizira, vendar lahko nosečnost dolgoročno vpliva na krvni tlak, elastičnost žil in tveganje za srčno-žilne bolezni v kasnejših letih. Strokovnjaki poudarjajo, da je nosečnost za telo neke vrste 'stresni test', ki lahko razkrije predispozicije za določene bolezni.
Presnova in telesna teža po porodu
Nosečnost vpliva na presnovo glukoze, občutljivost na inzulin in porazdelitev maščobnega tkiva. Nekatere ženske po porodu opazijo počasnejšo presnovo, lažje kopičenje maščobe v predelu trebuha in večje nihanje telesne teže. To ni posledica pomanjkanja discipline, temveč bioloških sprememb, ki jih nosečnost sproži v presnovnem sistemu.
Sklepi in vezivno tkivo
Portal Parents poroča, da hormon relaksin, ki med nosečnostjo mehča vezi in sklepe, lahko vpliva na stabilnost sklepov še mesece po porodu. Pri nekaterih ženskah se pojavijo bolečine v križu, občutljivost kolkov in večja gibljivost sklepov. Čeprav se raven relaksina po porodu zmanjša, lahko spremembe v vezivnem tkivu ostanejo dlje časa.
Možganske spremembe
Portal Women's Health navaja, da raziskave kažejo na subtilne, a trajne spremembe v možganski strukturi, povezane z nosečnostjo. Te spremembe naj bi izboljšale sposobnost prepoznavanja potreb otroka, čustveno regulacijo in odzivnost na stres. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za naravno prilagoditev, ki podpira materinsko vedenje.
Vpliv življenjskega sloga na plodnost
Prehrana lahko pri ženski vpliva predvsem na ovulacijo. V sodobnem svetu je pogosto izločanje ogljikovih hidratov iz prehrane. Boljšo napovedno vrednost za plodnost imajo ženske, ki v prehrani uporabljajo več mononasičenih maščob in se izogibajo trans maščobam, uživajo več beljakovin rastlinskega kot živalskega izvora, uporabljajo raje polnomastne mlečne izdelke kot izdelke z nizko vsebnostjo maščob, uživajo živila z nižjo glikemično obremenitvijo in uživajo kakovostna prehranska dopolnila z železom in multivitamini v primerjavi s tistimi, ki ne.
Fizična aktivnost ima pozitiven vpliv na plodnost žensk predvsem v povezavi z zmanjšanjem prekomerne telesne teže. Prekomerna fizična aktivnost pa lahko negativno vpliva na delovanje hipotalamusa in povzroči spremembe v izločanju gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH), kar lahko vodi v izostanke menstruacije, posebej pri ženskih profesionalnih športnicah.
Cigaretni dim vsebuje več kot 4.000 kemikalij in je povezan s številnimi zdravstvenimi zapleti kot so srčno-žilne bolezni. Približno 30 % žensk v rodni dobi je kadilk in ugotovljeno je, da imajo kadilke večje tveganje za neplodnost v primerjavi z nekadilkami. Ženske, ki kadijo več kot 10 cigaret dnevno, imajo 30-35 % višje FSH vrednosti. Ženske, ki kadijo več kot 20 cigaret dnevno, pa tudi zmanjšan nivo progesterona v lutealni fazi ciklusa. Prav tako so zabeležili vpliv na jajcevode in maternico.
Pri ženskah, ki pijejo veliko alkohola, je veliko več neplodnosti kot pri zmernih uživalkah. Prav tako kvarno delujejo rekreativne droge. Kanabinoidi iz marihuane se vežejo na receptorje, ki se nahajajo v maternici. Pri uporabnicah so zaznali vpliv na hormonski sistem, predvsem na vrednosti luteinizirajočega hormona (LH). Kokain negativno vpliva na odziv jajčnikov na gonadotropine. Prekomerno uživanje kofeina pomembno podaljša čas do zanositve, poveča spontano splavnost in mrtvorojenost otrok; razlike se pojavijo že pri količini nad 200 mg dnevno.
Prehranska priporočila in dopolnila
Raznolika in barvita uravnotežena prehrana je tvoja najboljša prijateljica. Izbiraj polnovredna živila, torej vse vrste zelenjave in sadja, žit, stročnic, semen, oreščkov, rib, polnomastnih mlečnih izdelkov in tudi živalskih proizvodov, v kolikor nisi veganka. Cilj tega je uravnotežen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, ter s tem zadostiti telesu tudi vsa potrebna mikrohranila.
Glede na raziskave pri IVF postopkih, lahko uživanje prehranskega dopolnila CoQ10 nekaj mesecev ali tednov (na primer 90 dni) pred ovulacijo vodi v kvalitetnejšo jajčno celico oziroma višje število kvalitetnejših jajčec. Spermiji so še posebej občutljivi na oksidativen stres, saj vsebujejo velike količine omega 3 maščobnih kislin, ki se ob prisotnosti oksidativnega stresa hitro poškodujejo. NAC ima potencial izboljšati tudi inzulinsko odpornost, kar pomaga uravnavati nivoje krvnega sladkorja. Študije, ki so opazovale ženske s PCOS, so pokazale izboljšanje počutja in zdravja reproduktivnega sistema s povišanjem vrednosti glutationa.
Praktični nasveti za pare, ki želijo drugo nosečnost
- Najpomembnejša stvar, ki jo par lahko naredi, je spremljanje menstrualnega cikla in s tem določitev plodnega okna oziroma časa ovulacije.
- Preverita hemoglobin in feritin nekaj tednov po porodu in/ali pred ponovno zanositvijo.
- Testirajta oba na spolno prenosljive bolezni pred poskušanjem zanositve.
- Vzdržujta zdrav življenjski slog: uravnotežena prehrana, primerna telesna aktivnost, prenehanje kajenja in omejitev alkohola in drog.
- Poskrbita za ustrezno telesno težo; tako prenizka kot previsoka telesna teža lahko zmanjšata verjetnost zanositve.
- Uredi čustveno podporo in zmanjšaj stres: spanec, sprostilne tehnike in partnerstvo so ključni.
- Razmislita o dodatkih: folna kislina, omega-3, vitamin D in po potrebi CoQ10 ter drugi dopolnilni pripravki po posvetu z zdravnikom.
- Pri nejasnostih ali vztrajajočih težavah poiščita strokovno pomoč - ginekolog oz. specialist reproduktivne medicine.
Večplodna nosečnost in tveganja
Večplodna nosečnost pomeni, da je ženska noseča z večjim številom plodov. Porodi lahko dva ali več novorojenčkov. Pogostost večplodne nosečnosti se v zadnjih letih povečuje. Večplodna nosečnost je v primerjavi z enoplodno nosečnostjo bolj tvegana. Večplodni porodi predstavljajo 3 od 100 rojstev. Stopnja rojstva dvojčkov od leta 1980 se je povečala za 70 %.
Večplodna nosečnost je povezana z večjim tveganjem za spontani splav, anemijo, preeklampsijo, krvavitve, operativni porod in poporodne bolezni. Pri večplodni nosečnosti ima mati 2,5-krat večjo verjetnost umrljivosti kot pri enoplodnih rojstvih. Tveganje za prezgodnji porod je prav tako precej večje pri večplodnih nosečnostih kot pri enoplodnih nosečnostih. Značilno je, da se rojstva pri večplodnih nosečnostih zgodijo prej.
Kaj bi si želela vedeti o porodu, preden sem rodila
Pomembno opozorilo
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Svetujem ti, da najprej pričneš z osnovami, ki so prehrana, gibanje, spanec in obvladovanje stresa. Potem narediš vse preglede in se glede na to odločiš za dodajanje kvalitetnih prehranskih dopolnil.